| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu Gorenjske
Nika Teran, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev. Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Ključne besede: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Vodenje evidenc izvajalcev v medicinskih laboratorijih področja medicinske biokemije
Sanja Veindorfer, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek Izhodišče: V laboratoriju so zaposleni laboratorijski delavci z različno stopnjo izobrazbe in različnih poklicev. Za zaposlene na področju laboratorijske medicine se vodita dva registra, to sta Register izvajalcev laboratorijske medicine pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije (ZLMS), za katerega ima ZLMS javna pooblastila in Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Namen: Namen raziskave je bil pridobiti čim bolj realne podatke o osebju v medicinskih laboratorijih, ki so bili pregledani in imajo izdana dovoljenja za delo Ministrstva za zdravje na področju medicinske biokemije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s pomočjo programa Survey Monkey in Microsoft Office Excell. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da po številu največ medicinskih laboratorijev deluje v osrednjeslovenski statistični regiji na primarnem nivoju zdravstva. Največ laboratorijskih delavcev ima srednješolsko izobrazbo in prav tako opravlja največ laboratorijskih delavcev poklic laboratorijski tehnik. Med empiričnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih iz Statistične pisarne NIJZ obstaja linearna povezanost, vendar pa obstaja velika razlika v številu zaposlenih glede na poklic. Diskusija in zaključek: V Sloveniji imamo relativno veliko medicinskih laboratorijev, v katerih so zaposleni laboratorijski delavci različnih stopenj izobrazbe in različnih poklicev, vendar večina laboratorijev ni zadovoljno s številom zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo. Potrebne so spremembe v sistematizaciji delovnih mest v laboratoriju. Prav tako ne obstaja nobena baza podatkov, s katero bi lahko pridobili podatke in vodili število in strukturo vseh laboratorijskih delavcev. Potrebno je urediti ustrezen šifrant in vpisovanje vseh laboratorijskih delavcev.
Ključne besede: medicinski laboratorij, medicinska biokemija, laboratorijski delavci, delovna mesta v medicinskem laboratoriju, registri izvajalcev laboratorijske medicine
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 279; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Delovne zahteve in viri v povezavi z izgorelostjo med medicinskimi sestrami na oddelkih intenzivne medicine
Ana Pehnec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je pojav s številnimi negativnimi posledicami tako na individualnem nivoju kot na nivoju organizacije. Prisotna je v številnih poklicih, v zdravstvu in na oddelkih z zelo bolnimi, je lahko izgoreli posameznik veliko tveganje. Namen te naloge je zato proučiti izgorelost na medicinskih sestrah, ki delajo na oddelkih intenzivne medicine, ter dejavnike, ki so povezani z izgorelostjo, s tem pa podati smernice ustreznega preoblikovanja delovnega procesa. V analizo smo vključili nekatere demografske značilnosti (npr. spol, starost, izobrazba, delovna doba, oblika zaposlitvene pogodbe, vodilni položaj, krajši delovni čas, izmensko delo, število opravljenih delovnih ur v dnevu in tednu, število dni od zadnjega prostega dne) ter delovne zahteve in vire. Vprašalnik delovnih zahtev in virov smo po fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 16 udeleženk, ustrezno priredili za točno specifično poklicno skupino, na kateri so bile opravljene analize. Naš vzorec je sestavljalo 126 medicinskih sester, ki so zaposlene na oddelkih intenzivne medicine v Sloveniji. Opravili smo več multiplih regresij in ugotovili, da sta najpomembnejša napovednika izgorelosti čustvene in kvalitativne zahteve. Dodatne analize so pokazale, da opora zdravnikov pomembno zmanjšuje izčrpanost pri medicinskih sestrah, medtem ko avtonomija pomembno zmanjšuje oslabljen kognitivni nadzor.
Ključne besede: izgorelost, delovne zahteve in delovni viri, medicinske sestre, oddelki intenzivne medicine, BAT vprašalnik
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 675; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine
Katarina Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti. Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993). Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga.
Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

5.
Ocena sposobnosti študentov splošne medicine za samostojno učenje
Vanja Zamuda, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: samostojno učenje, študij splošne medicine, intervencije
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Discrepancies among Scopus, Web of Science, and PubMed coverage of funding information in medical journal articles
Peter Kokol, Helena Blažun, izvirni znanstveni članek

Opis: Objective: The overall aim of the present study was to compare the coverage of existing research funding information for articles indexed in Scopus, Web of Science, and PubMed databases. Methods: The numbers of articles with funding information published in 2015 were identified in the three selected databases and compared using bibliometric analysis of a sample of twenty-eight prestigious medical journals. Results: Frequency analysis of the number of articles with funding information showed statistically significant differences between Scopus, Web of Science, and PubMed databases. The largest proportion of articles with funding information was found in Web of Science (29.0%), followed by PubMed (14.6%) and Scopus (7.7%). Conclusion: The results show that coverage of funding information differs significantly among Scopus, Web of Science, and PubMed databases in a sample of the same medical journals. Moreover, we found that, currently, funding data in PubMed is more difficult to obtain and analyze compared with that in the other two databases.
Ključne besede: journal as topics, medicine, research funding, bibliometrics, funding acknowledgment, funding patterns
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 667; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (228,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
An overview of medical malpractice law in the United States including legislative and the health care industry's responses to increased claims
Thomas Allan Heller, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Medical Malpractice claims are frequently asserted in the United States. At various time and places, an extraordinarily high number of claims and payouts led to what some have called medical malpractice crises. Consequently, in some geographical locations physicians either could not purchase malpractice insurance as carriers withdrew from the market, or, insurance became increasingly expensive and the overall costs associated with the delivery of health care continued to rise. Other undesirable consequences of these crises included a shortage of qualified physicians in certain parts of the country. Many of the states responded to these problems legislatively through a long series of tort reform measures. The health care industry itself has evolved in numerous ways. In particular, many health care providers have turned away from traditional private insurance models to self-insured models such as captives. Further, the industry has continued to consolidate, with fewer, but larger hospitals and clinics, and with an increasing number of physicians employed directly by hospitals and large clinics. The results of all of these changes have had mixed results.
Ključne besede: medical malpractice, defensive medicine, medical malpractice crises, tort reform, consolidation of health care industry, group captives
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 595; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (488,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Combating counterfeiting of medicines in the Republic of Belarus
Pavel Saschenko, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Counterfeiting of medicines constitutes as a threat to public health, which nowadays has a “pandemic character”. In this regard, the legislation of the Republic of Belarus should properly address the risks caused by counterfeited medicines. Being a member of several economic alliances aimed at simplifying turnover of goods, including medical products, Belarus needs to develop comprehensive preventive measures and provide effective and proportionate criminal and other sanctions for the commission of acts connected with counterfeiting of medicines. This article focuses on key factors which impact the development of Belorussian legislation. The main obstacles for effective international cooperation in criminal matters concerning turnover of counterfeit medicines are also explored. Amendments to legislation aimed at improving the effectiveness of combating counterfeiting of medicines will also be discussed.
Ključne besede: medicine, counterfeiting of medicines, crime, criminal liability, administrative liability, Belarus
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 602; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (350,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Translational and personalized medicine
Krešimir Pavelić, Tamara Martinović, Sandra Kraljević-Pavelić, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The idea behind personalized medicine is to tailor health care to an individual’s unique genetic makeup. Hitherto, “one size fits all” approach was used in medicine. With the rise of personal medicine, we are moving towards a more precise, predictable and powerful medicine that is customized for each individual patient. To allow for an improvement in the acceleration and efficacy of drug development, high-throughput methods (“omics”) are rapidly being developed. This leads to understanding of multiple factors that are involved in disease progress on an individual level. In order to analyze the great amount of data that is collected from such experiments, one has to turn to systems biology, an interdisciplinary science that studies complex interactions within a biological system. Finally, translational medicine comes into play, by “translating” the information gathered from research into diagnostic tools, medicines and policies, with the final goal of improving individuals’ health. Personalized medicine is one of the future, and it will revolutionize the current practice of diagnosis-based medicine, once fully developed.
Ključne besede: personalized medicine, translational medicine, clinic, high-throughput methods, systems biology
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 378; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (324,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Comparative analysis of ART in the EU
Gordana Kovaček-Stanić, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The need for cross-border reproductive medicine exists for several reasons. Some are due to the fact that some states do not permit particular ART procedures; thus couples travel to the state where needed procedure is allowed (surrogate motherhood, embryo donation, posthumous fertilization). Other situations are due to the fact of who is entitled to ART procedures. In some states ART procedures are not allowed to same-sex couples or a single woman. The consequence of the cross-border reproductive medicine might be that the born child becomes parentless (“limping legal parentage”) and stateless. Since the best interest of the child is the paramount principle in contemporary family law, it is most important to find solutions for these situations. The most complicated issues are the consequences arising from international surrogacy arrangements. The Hague Conference on private international law is working on these issues trying to find the best solutions.
Ključne besede: cross-border, reproductive medicine, child, parentage, Hague Conference, EU
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 321; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (375,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici