| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnologije pri uporabi odprtih virov ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju
Gregor Pintarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: V naravnem okolju obstaja več vrst sevanj, ki se delijo na ne-ionizirajoča in ionizirajoča. Slednja se delijo na odprte (nezatesnjene) in zaprte (zatesnjene) vire. Odprte vire uporablja nuklearna medicina, ki pri delu z njimi uporablja različne tehnologije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo pregledali dokumentacijo institucije in izvajali meritve. Opravili smo enocentrično raziskavo v kliničnem okolju. Vključili smo 5 odprtih in 3 zaprte vire ionizirajočega sevanja. Z medicinsko tehnologijo, ki se uporablja v kliničnem okolju, smo izvajali meritve aktivnosti ob dostavi. Hitrosti doze smo merili na razdalji enega metra od vira in tik ob viru v njegovi zaščiti. Vzorec je zajemal 10 meritev posameznih odprtih in zaprtih virov. Izvedli smo simulacijo diagnostične aplikacije radiofarmacevtika 18F-FDG s pomočjo sistema za infundiranje MEDRAD® Intego PET Infusion System (INT SYS 200). Rezultati: Ugotovili smo, da se odprti viri ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju večinoma uporabljajo v diagnostične, majhen del pa v terapevtske namene. Najbolj uporabljen radionuklid je še vedno 99mTc. Na njem temelji največ radiofarmakov. Sledi mu radiofarmak 18F-FDG. Najvišjo aktivnost ob dostavi je imel generator 99Mo/99mTc (93,43 ± 32,57 GBq), najmanjšo pa DaTSCAN (123I) (293,78 ± 15,17 MBq). Najvišjo povprečno hitrost doze ob zaščiti je imel 18F-FDG (25527,37 ± 5593,52 μSv/h), najmanjšo pa RaJ (131I) (180,20 ± 8,41 μSv/h). Zaključek: Odprti viri ionizirajočega sevanja se najpogosteje pripravljajo in aplicirajo ročno, majhen del pa s pomočjo sistema za infundiranje. Simulacijo priprave in ročne aplikacije je možno izvesti izven kliničnega okolja, medtem ko je simulacija s sistemom za infundiranje omejena na sam aparat.
Ključne besede: nuklearna medicina, radiofarmak, sistem za infundiranje, gama kamera, radionuklidna terapija
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 194; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (21,30 MB)

2.
Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matevž Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 295; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 664; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

4.
Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicine
Julija Vigali, 2020, diplomsko delo

Opis: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel. V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine. Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Ključne besede: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 903; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (579,84 KB)

5.
Umetna inteligenca v medicini
Nina Vrban, 2020, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca ni novi izum, nastajala je dolgo skozi zgodovino. O njej še nismo enotno opredeljeni, zato jo največkrat delimo med ozko in splošno umetno inteligenco. Tako kot na druga območja, si je umetna inteligenca utrla pot tudi v medicino. Zaradi svoje uporabnosti bolnikom omogoča hitrejše, učinkoviteje in cenejše zdravljenje.
Ključne besede: umetna inteligenca, medicina, roboti, sobivanje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 849; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko delo
Špela Šoba, 2020, magistrsko delo

Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 847; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Potencial kurkumina v klinični uporabi
Timotej Brumec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili rastlino kurkumo in njeno učinkovino kurkumin. Sama rastlina kurkuma (Curcuma longa) uspeva na Indijskem polotoku in jugovzhodni Aziji ter se že izredno dolgo uporablja v ajurvedski medicini za zdravljenje vnetnih bolezni. Številne moderne študije so pokazale pozitivne učinke kurkumina pri mnogih bolezenskih stanjih, kot so: rak, ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis, pankreatitis, osteoartritis in številnih drugih. Največja težava pri uporabi kurkumina za zdravljenje v moderni medicini je njegova slaba biorazpoložljivost, saj so v krvni plazmi zaznali zelo majhne koncentracije kurkumina tudi ob zaužitju večjih doz. V sami nalogi smo predstavili več bolezenskih stanj, katera bi naj kurkumin izboljšal, ter študije oziroma raziskave, v katerih so te učinke kurkumina dokazali. Prav tako smo prej omenjene študije med seboj tudi primerjali. Delovanje kurkumina izhaja iz njegove sposobnosti vplivanja na veliko število signalnih molekul, kot so: pro-inflamatorni citokini, encimi, apoptozni proteini, adhezijske molekule, nuklearni faktorji in ostale. Nepravilno delovanje prej naštetih molekul in signalnih poti, v katerih te molekule sodelujejo, so mnoge študije povezale z razvojem raznih bolezenskih stanj. V nadaljevanju smo podrobneje pregledali spletno bazo PubMed. Z dodajanjem drugih ključnih besed smo raziskovalni vzorec postopoma omejevali. Osredotočali smo se na število študij, ki so bile izvedene in vivo ali pa in vitro, prav tako smo se osredotočali tudi na število študij, ki so se izvedle v kliničnem okolju.
Ključne besede: kurkuma, ajurvedska medicina, signalne poti, klinične študije, nutracevtiki.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2020; Ogledov: 701; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1012,00 KB)

8.
Klinična forenzična medicina v Sloveniji
Gregor Haring, Tomaž Zupanc, 2019, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku želimo širšemu krogu predstaviti klinično forenzično medicino, njen pomen in vlogo, obseg in stanje v Sloveniji ter ambulanto, kjer preglede izvajamo. Ugotovitve: Klinična forenzična medicina je pomembna veja sodne medicine. Pomembneje se je začela razvijati v 60. letih 20. stoletja. Razcvet pa doživlja zadnjih 10 let. Ukvarja se predvsem s forenzičnimi pregledi žrtev fizičnega in spolnega nasilja, vendar to ni edino področje delovanja klinične forenzične medicine. Gre za zdravniški pregled z uporabo kliničnih znanj in postopkov ter diagnostičnih metod po načelih forenzične preiskave. Telo preiskovanca, ki je lahko žrtev ali osumljenec, predstavlja kraj kaznivega dejanja, ki ga je treba forenzično pregledati, kar pomeni tehnično in strokovno pravilno opisati poškodbe ter jih tudi primerno zavarovati kot dokaz. Primerno lahko te poškodbe zavaruje le zdravnik strokovnjak – tj. specialist sodne medicine z natančnim opisom in opredelitvijo vrste poškodbe, fotodokumentacijo ipd. Hkrati mu je kot zdravniku tudi dovoljeno posegati na in v telo, kar pomeni, da odvzame in zavaruje tudi brise s površine telesa in telesnih odprtin. Govorimo o odnosu strokovnjak/izvedenec – preiskovanec in ne o odnosu zdravnik – bolnik. Vse to pa lahko opravi le v primernem prostoru in ob sodelovanju s primernim kadrom. Prvo predstavlja tehnično opremljena in prostorsko primerno zasnovana klinična forenzična ambulanta. Kader pa predstavlja forenzično izobražen zdravnik in medicinska sestra, pomoč administracije ter dostopnost do drugih medicinskih specialnosti in nemedicinskega osebja. Trenutno je edina primerno kadrovsko in tehnično opremljena klinična forenzična ambulanta v prostorih Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Dostopna je štiriindvajset ur vse dni v letu. Ambulanta se uporablja predvsem za potrebe policije in pravosodja. Financiranje klinične forenzične medicine v Sloveniji je za enkrat slabo urejeno. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bo širši strokovni javnosti, predvsem policiji in pravosodju, preiskovalnim sodnikom in tožilstvu, približal pojem klinične forenzične medicine in ambulante. Odgovorni, opremljeni z vedenjem, bodo tako pogosteje posegli po kliničnem forenzičnem pregledu žrtev in osumljencev v kazenskih postopkih, kar bo pripomoglo k boljši celostni oskrbi žrtev. Bolje bodo zavarovani tudi pomembni dokazi. Obravnava v klinični forenzični ambulanti bo prinesla večjo korist tako žrtvi kaznivega dejanja kot tudi samemu kazenskemu postopku.
Ključne besede: klinična forenzična medicina, forenzična ambulanta, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 566; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Telesne poškodbe fizično zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Pavli, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano fizično nasilje nad otroci, s poudarkom na telesnih poškodbah. Fizično nasilje nad otroci je ena izmed oblik zlorabe, ki pri otroku pušča raznovrstne duševne, razvoje in telesne posledice. Na začetku je predstavljeno fizično nasilje nad otroci, pri čemer so predstavljene še zakonske opredelitve fizične zlorabe. Poudarek diplomskega dela je na telesnih poškodbah ter klinični forenzični obravnavi poškodovanega otroka. Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše posledice fizičnega nasilja pri otrocih podplutbe, ki so lahko vidne na vseh delih telesa. Posebno pozornost je treba nameniti podplutbam na območju okončin, še posebej na predelih zgornjega dela rok, na stegnih in gležnjih. Te poškodbe po navadi nastanejo, ko storilec drži otroka za noge in ga nasilno premika. Poleg podplutb lahko utrpi še poškodbe glave, skeleta ali notranjih organov. V nadaljevanju diplomskega dela je izpostavljena klinična forenzična medicina, kjer je podrobneje predstavljen pregled fizično zlorabljenega otroka. Z natančnim kliničnim forenzičnim pregledom, se poskuša ugotoviti, ali so poškodbe nastale kot posledica nesreče, ali pa kot posledica nasilja. Pomembno je, da se poškodbe skrbno dokumentira in zavaruje sledi, ki bi utegnile biti pomembne za sodni postopek. Na koncu je predstavljena tudi klinična forenzična ambulanta v Sloveniji, ki spada pod Inštitut za sodno medicino.
Ključne besede: diplomske naloge, fizično nasilje, otroci, telesne poškodbe, klinična forenzična medicina, klinični forenzični pregled
Objavljeno v DKUM: 10.09.2019; Ogledov: 724; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (929,44 KB)

10.
Ustreznost določanja mase pacientov z broselowim trakom
Tamara Balant, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V pediatrični nujni medicinski pomoči je telesna masa otrok eden izmed ključnih elementov za učinkovito zdravljenje, saj so odmerki zdravil, velikost pripomočkov in izbor medicinsko tehnične opreme izračunani po telesni masi otroka. V kolikor med intervencijo ni možnosti dobiti podatka o telesni masi otroka, zdravstveni delavci uporabijo pripomočke kot je Broselow trak. V naši raziskavi želimo preveriti ali Broselow trak pravilno kategorizira otroke, ki so zajeti v raziskavo, glede na telesno višino in maso. Raziskovalna metodologija in metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 150 otrok, starih 5 let, izpisali smo podatke o spolu, telesni višini in masi od rojstva ter do dopolnjenih 5 let, nato pa smo jih primerjali s podatki iz Broselowega traku 2007 (Edition B). Vse podatke smo pretvorili v barvne kategorije Broselowega traku, ter tako ugotavljali, ali po telesni dolžini spadajo v pravilno kategorijo. Rezultati: Broselow trak je v povprečju pravilno kategoriziral 74 % otrok (n = 942). Najbolje ocenjena je bila siva skupina (3‒5kg) s kar 91,9 % (n = 308) pravilno kategoriziranimi otroci, najslabše ocenjena pa je bila vijolična skupina (10‒11 kg) z 58,63 % (n = 146) pravilno kategoriziranimi otroci. Zaključek: Broselow trak je preprost in relativno natančen pripomoček za oceno telesne mase otrok v pediatrični nujni medicinski pomoči. V raziskavi se je izkazal za prepričljivo orodje za določanje telesne mase otrok.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, urgentna medicina otrok, pediatrična urgenca, določanje telesne mase, računanje indeksa telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 859; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici