| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Ključne besede: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

2.
Primerjalnopravna analiza ureditev sorojenca rešitelja : magistrsko delo
Anja Škamlec, 2023, magistrsko delo

Opis: Človeška življenja se s presaditvijo organov rešujejo že več kot pol stoletja, in sicer tako pri nesrečah kot tudi v primeru bolezni posledica katerih je odpoved organov. Najpogosteje so darovalci odrasli, vendar pa so to lahko tudi otroci. Za slednje se zahtevajo strožji pogoji darovanja, zaradi česar do te situacije pride predvsem v primerih dednih genetskih bolezni pri njihovih sorojencih, takšnega otroka pa terminologija imenuje »sorojenec rešitelj«. Skozi desetletja napredkov reproduktivne veje medicine je nastal še en specifičen tip sorojenca rešitelja- otrok, ki se rodi z namenom, da svojemu že obstoječemu bolnemu sorojencu reši življenje. Pri tem gre za obliko selektivne reprodukcije, saj je za dosego cilja, za katerega se takšen otrok rodi, potrebna genetska kompatibilnost, ker bolni sorojenec trpi za dedno genetsko boleznijo. Z razvojem postopka so se pričela pojavljati vprašanja o etičnosti takšnega načina reševanja življenj hudo bolnih otrok in vplivu na kloniranje na področju medicine. V ospredju pa se je znašla predvsem pravna regulacija varnosti sorojenca rešitelja in njegova nezmožnost privolitve v darovanje ter posledično rešitev življenja svojemu sorojencu, prav tako pa so se pričele diskusije o posegih v temeljne človekove pravice in svoboščine. V magistrski nalogi so predstavljeni pristopi držav do regulacije sorojencev rešiteljev, razvijajoča sodna praksa na tem področju ter primerjalno-pravna analiza različnih zakonodaj.
Ključne besede: sorojenec rešitelj, reproduktivna medicina, selektivna reprodukcija, predimplantacijska genetska diagnostika (PGD), HLA metoda, načelo največje koristi otroka
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (961,97 KB)

3.
Interaktivno upodabljanje rezin CT v 3D prostoru na očalih za obogateno resničnost : diplomsko delo
Gašper Šircelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Z naprednimi tehnologijami obogatene resničnosti (AR, angl. Augmented Reality) in navidezne resničnosti (VR, angl. Virtual Reality), lahko zdravnikom omogočimo prikaz 3D modelov, s katerimi lahko manipulirajo in se tako lažje pripravijo na operacije, v primerjavi z do sedaj uveljavljenimi tehnikami vizualizacij. Cilj diplomske naloge je implementacija aplikacije, ki iz podatkov DICOM (angl. Digital Imaging and Communications in Medicine) prikaže rezine računalniške tomografije (CT, angl. Computed Tomography), s katerimi je možno manipulirati s pomočjo očal za obogateno resničnost. Glavni namen aplikacije je, da bi jo lahko zdravniki v klinični praksi uporabljali v ordinacijah za načrtovanje operacij zaradi lažje prostorske predstave. Pri nalogi smo ugotovili, da je možno narediti aplikacijo, ki bi omogočila boljšo vizualno predstavo kliničnih problemov, vendar je pri tem potrebno upoštevati omejitve uporabljene strojne opreme zaradi prepočasnega upodabljanja rezin CT.
Ključne besede: obogatena resničnost, DICOM, CT, računalniška tomografija, medicina
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Korupcija (in) slovensko zdravstvo
Boštjan Slak, Maja Loknar, Aleš Behram, Bojan Dobovšek, 2023, zbornik

Opis: Korupcijska tveganja in korupcija v zdravstvu ostajajo globalni problem, na katerega Slovenija ni imuna. Pregled literature, virov in izvedba pilotske študije, ki je vključevala polstrukturirane intervjuje z zdravniki, strokovnjakom s področja omejevanja korupcije in dobaviteljem/zastopnikom, proizvajalci/distributerji zdravil in medicinskih pripomočkov, je nakazal, da v Sloveniji prevladujejo štiri pojavne oblike korupcije in korupcijskih tveganj v zdravstvu. Te so korupcija in korupcijska tveganja, izhajajoča iz sodelovanja s proizvajalci/distributerji zdravil in medicinskih pripomočkov, korupcija in korupcijska tveganja na področju javnih naročil, korupcija in korupcijska tveganja pri prepletu med javnimi in zasebnimi praksami ter korupcija in korupcijska tveganja v povezavi s čakalnimi vrstami. Močno je izražena tudi verjetnost, da je v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotna sistemska korupcija. Za omejevanje korupcije in koruptivnih tveganj se kažejo kot najbolj efektivni pristopi k večanju transparentnega delovanja zdravstvenega sistema in terjanju odgovornosti ključnih akterjev, centraliziran sistem javnih naročil ter ureditev čakalnih vrst.
Ključne besede: korupcija, korupcijsko tveganje, Slovenija, zdravstvo, medicina
Objavljeno v DKUM: 31.01.2023; Ogledov: 616; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prednosti in slabosti uporabe varnostnega pasu med vožnjo z osebnim avtomobilom
Mojca Dovnik, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: prometne nesreče, varnostni pas, alkohol, vzorci poškodb, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Učenje medicine na daljavo?
Dušica Pahor, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: epidemija, koronavirusna bolezen, medicina, pedagoški proces, učenje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (63,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

7.
Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko delo
Miha Erhatič, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Ključne besede: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 460; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (664,19 KB)

8.
Tehnologije pri uporabi odprtih virov ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju
Gregor Pintarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: V naravnem okolju obstaja več vrst sevanj, ki se delijo na ne-ionizirajoča in ionizirajoča. Slednja se delijo na odprte (nezatesnjene) in zaprte (zatesnjene) vire. Odprte vire uporablja nuklearna medicina, ki pri delu z njimi uporablja različne tehnologije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo pregledali dokumentacijo institucije in izvajali meritve. Opravili smo enocentrično raziskavo v kliničnem okolju. Vključili smo 5 odprtih in 3 zaprte vire ionizirajočega sevanja. Z medicinsko tehnologijo, ki se uporablja v kliničnem okolju, smo izvajali meritve aktivnosti ob dostavi. Hitrosti doze smo merili na razdalji enega metra od vira in tik ob viru v njegovi zaščiti. Vzorec je zajemal 10 meritev posameznih odprtih in zaprtih virov. Izvedli smo simulacijo diagnostične aplikacije radiofarmaka 18F-FDG s pomočjo sistema za infundiranje MEDRAD® Intego PET Infusion System (INT SYS 200). Rezultati: Ugotovili smo, da se odprti viri ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju večinoma uporabljajo v diagnostične, majhen del pa v terapevtske namene. Najbolj uporabljen radionuklid je še vedno 99mTc. Na njem temelji največ radiofarmakov. Sledi mu radiofarmak 18F-FDG. Najvišjo aktivnost ob dostavi je imel generator 99Mo/99mTc (93,43 ± 32,57 GBq), najmanjšo pa DaTSCAN (123I) (293,78 ± 15,17 MBq). Najvišjo povprečno hitrost doze ob zaščiti je imel 18F-FDG (25527,37 ± 5593,52 μSv/h), najmanjšo pa RaJ (131I) (180,20 ± 8,41 μSv/h). Zaključek: Odprti viri ionizirajočega sevanja se najpogosteje pripravljajo in aplicirajo ročno, majhen del pa s pomočjo sistema za infundiranje. Simulacijo priprave in ročne aplikacije je možno izvesti izven kliničnega okolja, medtem ko je simulacija s sistemom za infundiranje omejena na sam aparat.
Ključne besede: nuklearna medicina, radiofarmak, sistem za infundiranje, gama kamera, radionuklidna terapija
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (21,30 MB)

9.
Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matevž Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici