Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja. Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu. Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih. Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika. Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse. V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Ključne besede: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 881; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter se osredotoča na preučevanje vloge staršev pri uporabi mobilnih telefonov pri osnovnošolskih otrocih. Za namen raziskovanja smo pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 194 staršev otrok, ki obiskujejo zadnjo triado. Izsledki raziskave kažejo, da je večina otrok prejela svoj prvi mobilni telefon med 9. in 12. letom starosti in da so pomembnejši razlogi za sprejem odločitve o nakupu praktične narave. Večina staršev meni, da uporaba mobilnih telefonov ne vpliva bistveno na njihove otroke, če že, pa vidijo v njih negativni vpliv. Kljub temu da večina staršev svojim otrokom omejuje količino časa, ki ga lahko preživijo na mobilnih telefonih, jih kar precej tega še vedno ne počne. Ob omejevalni starševski mediaciji je med starši pogosta tudi aktivna mediacija, medtem ko sta nadzor in tehnično posredovanje manj priljubljeni. Starši na svojih mobilnih telefonih preživijo več kot dve uri na dan. Glede na to, da večina staršev ne uporablja telefona v okoliščinah, v katerih prepovedujejo uporabo svojim otrokom, lahko zaključimo, da se trudijo, da bi svojim otrokom predstavljali dober vzor.
Ključne besede: uporaba mobilnih telefonov, vloga staršev, starši kot vzor, starševska mediacija, osnovnošolci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Pričujoče magistrsko delo izpostavlja tematiko vrstniške mediacije kot enega izmed alternativnih načinov za razreševanje nastalih konfliktov. Glavni namen naše empirične raziskave je bil osvetliti področje slovenskih srednješolskih programov z vidika discipline in konfliktov ter ugotoviti, koliko srednjih šol pri reševanju konfliktov uporablja koncept vrstniške mediacije. Pri tem so nas zanimale razlike glede na regijo in izobraževalni program, ki ga izvaja posamezna srednja šola. V prvi fazi raziskovanja smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu šolskih svetovalnih delavcev vseh srednjih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 delovale v Sloveniji. Na anketni vprašalnik se je skupno odzvalo 71 šolskih svetovalnih delavcev. V drugi fazi raziskovanja smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo želeli preveriti veljavnost z anketnim vprašalnikom pridobljenih podatkov in pridobiti poglobljen vpogled v vrstniško mediacijo v slovenskem prostoru. Izvedli smo polstrukturiran intervju z enim izmed slovenskih mediatorjev, z Janijem Prgićem. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da vsi šolski svetovalni delavci medosebne odnose med dijaki/dijakinjami na njihovi šoli ocenjujejo kot pozitivne in zelo pozitivne. Velik odstotek srednjih šol v urejanje konfliktov in disciplinskih vprašanj aktivno vključuje tudi dijake/dijakinje, vendar pa je koncept vrstniške mediacije kot eden izmed alternativnih metod reševanja konfliktov vseeno slabo uveljavljen v slovenskih srednjih šolah, pri tem pa ni bistvenih razlik glede na regijo ali tip izobraževalnega programa. Številni avtorji v svojih delih navajajo prednosti vrstniške mediacije, o tem pa poročajo tudi anketiranci s srednjih šol, ki že izvajajo vrstniško mediacijo. Ostali anketirani navajajo potrebo po uvedbi določenih pogojev, da bi lahko ta koncept vpeljali tudi na njihovih šolah. Odgovori, zbrani s pomočjo intervjuja, so potrdili našo domnevo, da je vrstniška mediacija in mediacija nasploh metoda, ki posameznika opremi z znanji in veščinami, ki so nujno potrebne ter zaželene za življenje in delovanje v družbi.
Ključne besede: Medvrstniški odnosi, konflikt, šolska mediacija, vrstniška mediacija
Objavljeno v DKUM: 07.06.2019; Ogledov: 1626; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, metode ARS, družinska mediacija, temeljna načela družinske mediacije, zakonodaja, okrožna sodišča, statistika, uspešnost izvajanja družinske mediacije.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1407; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko mednarodne ugrabitve otrok in opisati delo in pomen mediatorja Evropskega parlamenta v primeru mednarodne ugrabitve otroka. Na začetku je predstavljenih nekaj bistvenih pojmov s področja mednarodnih ugrabitev, in sicer pojem otroka, starševske odgovornosti (predvsem, kako je s starševsko odgovornostjo, ko pride do razveze zakonske zveze ali življenjske skupnosti), pojem ugrabitve ter mednarodne ugrabitve. V nadaljevanju je predstavljena pomembna zakonodaja oziroma pravni akti, ki zadevajo področje mednarodnih ugrabitev. Tu sta izrednega pomena Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok in Uredba Bruselj II bis, ki najobsežneje pokrivata področje te problematike, nekaj besed pa sem namenila tudi Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. V zadnjem poglavju je podrobneje predstavljena mediacija kot alternativni način reševanja sporov, načela mediacije in njen potek. Predstavljeno je tudi delo mediatorja Evropskega parlamenta v primerih mednarodne ugrabitve otrok ter razlogi za zavrnitev vrnitve otroka.
Ključne besede: otrok, mednarodna ugrabitev, starševska odgovornost, mediacija, mediator Evropskega parlamenta, otrokova korist.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 112
Celotno besedilo (545,68 KB)