1. Premostitev generacijskih vrzeli : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTajda Šabanov, 2025, diplomsko delo Opis: V raziskavi je bila proučevana notranja motivacija mladostnikov za pomoč starejšim odraslim pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Raziskava je temeljila na teoriji samodoločenosti, pri čemer so bili analizirani psihološki dejavniki, ki so povezani z notranjo motivacijo. Podatki so bili zbrani z uporabo prilagojenega vprašalnika "Inventar Notranje Motivacije", ki meri konstrukte, kot so zaznana izbira, kompetentnost, povezanost, vrednost, napor in pritisk. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija na vzorcu 100 dijakov iz dveh gimnazij v osrednjeslovenski regiji. Statistična analiza je bila izvedena s pomočjo deskriptivne statistike, korelacijskih analiz, t-testov in enosmerne analize variance. Rezultati so pokazali, da so zaznana vrednost dejavnosti, kompetentnost, napor in povezanost pozitivno statistično značilno povezani z višjo notranjo motivacijo mladostnikov za pomoč starejšim odraslim pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pritisk pa se je izkazal za negativno povezanega z notranjo motivacijo, medtem ko povezava zaznane izbire ni bila statistično značilna. V kontekstu demografskih spremenljivk pa se je statistično značilna razlika pokazala le pri spolu, fantje so izkazovali višjo notranjo motivacijo. Ugotovitve potrjujejo pomen notranjih psiholoških dejavnikov pri spodbujanju prostovoljne medgeneracijske pomoči in nakazujejo smeri za nadaljnje raziskave in oblikovanje programov za spodbujanje digitalne vključenosti.
Ključne besede: medgeneracijsko učenje, notranja motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Vseživljenjsko učenje kot dejavnik izboljšanja kakovosti življenja starostnikov : magistrsko deloNikita Vrečko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen vseživljenjskega učenja ter vpliva učenja na staranje in kakovost življenja starostnikov. V teoretičnem delu smo predstavili življenjska obdobja, aktivno staranje in vpliv demence. Prav tako smo vključili zgodovino izobraževanja odraslih ter koncept vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v medgeneracijskem centru DANica. Ti potrjujejo, da izobraževanje pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Ugotovili smo, da starostniki radi obiskujejo medgeneracijski center, kjer se družijo in naučijo česa novega, s tem pa ohranjajo svojo vitalnost. Vsi starostniki prav tako menijo, da bi morali vsi vsaj preizkusiti izobraževanje v svojem tretjem življenjskem obdobju. S tem magistrsko delo poudarja pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnih programov za starostnike.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko učenje, motivacija za učenje, demenca, aktivno staranje, življenjska obdobja
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (608,85 KB) |
3. MEDGENERACIJSKO UČENJE IN SODELOVANJE V PREDŠOLSKI VZGOJIMarjana Šnajder, 2016, diplomsko delo Opis: Medgeneracijsko učenje zajema vse načine učenja med različnimi generacijami, ki lahko potekajo na formalen in neformalen način in sta zasnovana na prepričanju, da lahko organizirane dejavnosti povežejo mlajše in starejše generacije. Velik pomen medgeneracijskemu sodelovanju v razvoju predšolskih otrok namenjajo postmodernistični koncepti predšolske vzgoje, ki poudarjajo pomen sodelovanja vrtca z okoljem. Življenje in delo vrtca se prepletata z družinskim in širšim okoljem. V empiričnem delu je raziskano, kakšno je medgeneracijsko sodelovanje in učenje v slovenskih vrtcih, kako pogosto se izvaja, kateri vrtci ga najpogosteje izvajajo in kakšni so učinki na motivacijo za učenje otrok in na razvoj socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 90 strokovnih delavcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Raziskava je potrdila, da medgeneracijske dejavnosti najpogosteje izvajajo strokovne delavke z višjo in visoko izobrazbo, pogosteje so to pomočnice vzgojiteljic kot vzgojiteljice v starostni skupini od 36 do 40 let. Najpogosteje se medgeneracijske dejavnosti izvajajo v primestnih vrtcih. Dejavnosti se v večini vrtcev izvajajo nekajkrat letno v obliki prireditev, delavnic, lutkovnih predstav. Rezultati kažejo, da medgeneracijske dejavnosti in aktivnosti izboljšajo razvoj socialnih veščin in motivacijo za učenje v 1. in 2. starostnem obdobju. Strokovni delavci ocenjujejo, da medgeneracijske dejavnosti spodbujajo razvoj socialnih veščin in predstavljajo močno orodje pri povečanju motivacije za učenje. Otroci pri medgeneracijskih dejavnosti kažejo kompleksnejša čustva, razvijajo svoj odnos do starejše generacije in se učijo izražanja skupaj z njimi. Rezultati so pokazali, da ima medgeneracijsko sodelovanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in bi ga bilo smiselno večkrat vključiti v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
Ključne besede: medgeneracijsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje, motivacija, učenje, socialni odnosi, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Sodobna družba znanja in medgeneracijsko sodelovanjeSabina Švigelj, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Učenje in izobraževanje je postalo v današnjem času temeljnega pomena tudi za starostnike, zato obstaja veliko organizacij in programov, ki ponujajo izobraževanja različnim starostnim skupinam. V zadnjem času je veliko govora tudi o medgeneracijskem izobraževanju, navsezadnje se delovna doba podaljšuje, različne generacije pa moramo biti med seboj strpne in v koraku s časom. Vedno več je starejših ljudi, ki so tik pred upokojitvijo ali pa jim do upokojitve manjka nekaj let. Za to generacijo ljudi je delo v službi že precej stresno, saj je dogajanje zelo hitro in hektično. Poleg tega pa se uporablja vedno več informacijske tehnologije in tujih jezikov, ki jim niso vsi kos. V medgeneracijskih centrih zato izvajajo različne delavnice in aktivnosti za različne generacije ljudi. Učenje angleškega jezika in računalniške delavnice so že stalnica, ki se izvajajo na mesečni ravni.
Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V uvodnem delu smo teoretično predstavili medgeneracijsko izobraževanje in učenje ter opisali razlike med generacijami. Predstavili smo nekaj medgeneracijskih centrov ter univerze za tretje življenjsko obdobje.
V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali ozaveščenost ljudi o medgeneracijskih programih in nasploh o medgeneracijskemu učenju in izobraževanju. Zanimalo nas je, kateri so glavni motivi za vključevanje v medgeneracijske programe ter kako pomembne so izkušnje starostnikov na trgu delovne sile.
Ključne besede: - Medgeneracijsko izobraževanje, - vseživljenjsko učenje, - generacija, - sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 2218; Prenosov: 494
Celotno besedilo (2,03 MB) |
