| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 5652; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

2.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJI
Mateja Šerbinek, 2014, magistrsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je zelo zahtevno. Vodstvo mora vključevati veliko različnih dejavnikov za uspešno upravljanje te ciljne skupine. Zaradi nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo hitro stara. To prinaša tudi probleme, povezane z zaposlovanjem starejših ljudi. Ko enkrat izgubijo delo, jih je težko ponovno vpeljati na trg dela. Delodajalci morajo skrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v organizaciji, saj so njihovo znanje in izkušnje bogat vir informacij za druge zaposlene. Starejši zaposleni se soočajo z veliki problemi. Z leti se slabša njihova delovna sposobnost in velikokrat se začnejo težave, povezane z zdravjem. V času poslovne kariere je zato treba vlagati v preventivo na področju zdravja in ustreznih delovnih pogojih. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu raziskujemo mnenja različnih avtorjev s področja človeških virov in delovne sposobnosti starejših zaposlenih. Podrobneje proučujemo upravljanje starosti in diskriminacijo starejših zaposlenih. Predstavljamo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja za obstoj in razvoj družbe. V empiričnem delu dajemo poudarek starejšim zaposlenim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – Območna enota Maribor. Najprej predstavljamo organizacijo in kasneje še dobljene podatke. Zanimata nas položaj in ravnanje vodstva s starejšimi zaposlenimi v organizaciji.
Ključne besede: upravljanje starosti, starejši zaposleni, diskriminacija starejših zaposlenih, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1098; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
4.
Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije
Neja Gabrovec, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije smo v teoretičnem delu opredelili starost kot tretje in četrto življenjsko obdobje, za kateri moramo poskrbeti že v mladosti in odraslosti. Opisali smo posledice staranja prebivalstva ter predstavili dejavnike, ki staranje zavirajo. Osredotočili smo se na kakovostno starost, vpliv upokojitve ter naloge in zmožnosti v starosti. Opisali smo medgeneracijsko sodelovanje in učenje ter kako sodobna družba vrednoti starostnika. Ker smo v empiričnem delu naloge analizirali starostnike, ki živijo doma, in tiste, ki živijo v domovih za starejše smo se osredotočili tudi na institucionalizirano varstvo starejših. V empiričnem delu smo z raziskavo analitično primerjali starostnike glede na spol, starost, izobrazbo ter starostnike, ki bivajo doma, s tistimi, ki bivajo v domu za starejše. Osredotočili smo se na kakovostno starost, stik z družinskimi člani, zdravje, osamljenost, druženje z mlajšo generacijo, občutek zanemarjenosti, tehnologijo, cene bivanj v domu za starejše ter vključenost v društva. Raziskavo smo izvedli po koroški regiji v domovih za starejše in med tistimi, ki bivajo doma. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki živijo v domu za starejše, bolj ogroženi. So slabšega zdravja, včasih se počutijo osamljeno. Na vključenost v društva vpliva starost, kar pomeni, da so mlajši starostniki bolj vključeni v društva. To je pričakovano, saj so v povprečju bolj zdravi. Kot pa je bilo pričakovano, so po njihovih ocenah cene bivanja v domovih za starejše predrage.
Ključne besede: kakovostna starost, starostniki, tretje življenjsko obdobje, medgeneracijsko sodelovanje, institucionalizirano bivanje
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE V ORGANIZACIJI
Laura Založnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar obravnava medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah. Najprej na splošno opredelimo management človeških virov, njegove funkcije in razvoj. V nadaljevanju govorimo o zaposlenih, o znanih generacijah ter o staranju delovne sile. V zaključku se posvetimo osrednji temi diplomskega seminarja; medgeneracijskemu sodelovanju, njegovih dimenzijah, prednostih in konceptih medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje je za organizacijo zelo pomembno, saj starejši delavci prenesejo na mlajšo generacijo pomembne veščine in znanja, ki jim bodo v organizaciji prišli zelo prav, mlajša generacija pa posreduje starejši generaciji učenost, pridobljeno iz teorije, ter znanja, ki jih starejši niso mogli pridobiti v letih, ko so se le-ti izobraževali.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, organizacija, zaposleni, koncepti medgeneracijskega sodelovanja
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 907; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (939,48 KB)

6.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI
Špela Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi je pojem, katerega se podjetja vse pogosteje zavedajo in se z njim ukvarjajo. Poseben poudarek namenjajo skupnemu in usklajenemu delovanju na področjih, ki naj bi imela ključno vlogo pri vključevanju starejših generacij. S spreminjanjem sektorske strukture gospodarstva, prihaja do manj zgodnjega upokojevanja in do uveljavljanja podaljševanja delovne aktivnosti. Podjetja iščejo možnosti za prilagajanje dela starejšim zaposlenim in za prilagajanje starejših zaposlenih na nove delovne izzive. V ta namen podjetja razvijajo dobro prakso managementa starejših s posebnim poudarkom na podaljševanju delovne aktivnosti, usposabljanju in izobraževanju ter ponovni vključitvi starejših. V diplomskem projektu smo na začetku najprej preučili management človeških virov in management starostnikov, katerih spoznavanje je ključno za naše razumevanje ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Nato smo se pobliže seznanili s staranjem in problematiko staranja prebivalstva, opredelili kdo so starejši zaposleni in njihove lastnosti. Spoznali so najpogostejše ukrepe namenjene starejšim zaposlenim, to so pravno varstvo, upravljanje z zdravjem na delovnem mestu ter izobraževanje in usposabljanje. Več pozornosti smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju zaposlenih, kjer smo najprej opisali in opredelili vsako generacijo posebej. Nadalje smo opisali prenos znanja na mlajše zaposlene in predstavili štiri načine prenosa znanja, in sicer po metodi mentorstva, metodi coachinga, s kroženjem zaposlenih in z delitvijo delovnih mest. Kasneje smo navedli še pomen medgeneracijskega sodelovanja ,saj je za družbeni razvoj izredno pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo s starejših na mlajše. V drugem delu diplomskega projekta je sledil empirični del, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli anketo, na podlagi katere smo opravili analizo rezultatov, le te pa smo tudi grafično prikazali. Raziskavo smo izvedli v šestih delih, v prvem delu nas je zanimalo kako pogosto zaposleni koristijo bolniški stalež in ali menijo, da bodo isto delo lahko opravljali tudi pri starosti 60 let. V drugem delu smo pridobili podatke, ki se nanašajo na zdravje in zdravstveno preventivo na delovnem mestu. V tretjem delu smo pridobili podatke, ki se tičejo proaktivnih aktivnosti, v četrtem tiste, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, v petem pa podatke, ki se nanašajo na mentorstvo. V zadnjem šestem delu smo pridobili demografske podatke s pomočjo katerih smo si laže predstavljali iz kakšne vrste zaposlenih je sestavljeno podjetje.
Ključne besede: management človeških virov, management starostnikov, staranje prebivalstva, starejši zaposleni, ravnanje s starejšimi zaposlenimi, medgeneracijsko sodelovanje 
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (913,85 KB)

7.
KULTURNO-ZGODOVINSKI PRIKAZ KRAJA STREHOVCI
Tadeja Lutar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti kulturno-zgodovinski prikaz kraja Strehovci iz sociološkega vidika s poudarkom na bivanjskih razmerah. V diplomskem delu se bom osredotočila na preučevanje gibanja števila prebivalcev, ohranjenost kulturne dediščine in njen vpliv na kakovost bivanja v kraju. Glavna uporabljena metoda dela je bila terenska raziskava popisa hiš glede na njihovo stanje. V terenski raziskavi je bila pregledana arhitekturna kulturna dediščina kraja z vidika turistične privlačnosti. Turizem postaja ena izmed potencialnih razvojnih možnosti kraja. Posamezni objekti arhitekturne dediščine so opredeljeni glede na aktivnost. V analizi so bile potrjene teze, da kraj odlikujejo dobre bivanjske razmere v pretežno tradicionalnih bivanjskih objektih, dobro medgeneracijsko sodelovanje in dobra aktivnost področji, ki so pomembna za turistično ponudbo kraja.
Ključne besede: dediščina, zgodovina kraja, bivanjske razmere, Bukovniško jezero, medgeneracijsko sodelovanje, obrti.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 429; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V PODJETJU
Vanja Bokša, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi starajočega se prebivalstva in posledično starejše delovne sile se morajo podjetja prilagoditi tej ciljni skupini in jo posebej obravnavati. To pa je zelo zahtevno in zato so potrebni posebni ukrepi za starejše zaposlene. Ta ciljna skupina spada med ranljivejše skupine, zato bi jim podjetja morala nameniti posebno pozornost. Velik problem je zaposlovanje starejših zaposlenih, saj ko enkrat delo izgubijo, se težko spet vpeljejo nazaj. Zato morajo delodajalci poskrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v podjetju, saj so bogat vir izkušenj, znanja in dolgoletne prakse. Velika prednost pa je tudi v tem, da lahko svoje znanje prenašajo na mlajše zaposlene. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v podjetju je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali mnenja različnih avtorjev o tem, kakšna je problematika staranja prebivalstva, kakšne so osebnostne lastnosti starejših zaposlenih. V poglavju o ravnanju s starejšimi zaposlenimi v podjetju smo podrobneje opisali pravni okvir zaposlovanja starejših zaposlenih, kako se izobražujejo, medgeneracijsko sodelovanje ter ukrepe za to ciljno skupino. V empiričnem delu pa smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali, kako ravnajo s starejšimi zaposlenimi v podjetju v štajerski regiji in te podatke interpretirali.
Ključne besede: staranje prebivalstva, diskriminacija, zaposlovanje, medgeneracijsko sodelovanje, ravnanje s starejšimi zaposlenimi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

9.
Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetju
Suzana Štumpfl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Ključne besede: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

10.
Prostorska revitalizacija skozi igro: Park Tezno
Mojca Doberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Skozi socialno - družbeni razvoj se spreminja tudi odnos do prostora in z njim definicija mestnih parkov. Naloga sloni na spremenjenem odnosu do prostora in definiciji mestnih parkov. Sodobni park je aktivna mestna površina, namenjena rekreaciji, kulturi, izobraževanju in nenazadnje ekonomiji. Del sodobnih parkov je tudi igra. Igro v širšem kontekstu lahko razumemo kot različne prostočasne dejavnosti – vrtičkarstvo, sprehajanje, ukarjanje s športom in rekreacijo, izobraževalne poti v naravi. Magistrsko delo obravnava možnost revitalizacije degradirane mestne četrti s vzpostavitvijo parka, kjer je glavni povezovalni element igra. Obravnavano je območje t.i. sive cone ob osnovni šoli na Teznem v Mariboru, kjer je industrija zaradi zgodovinskega razvoja bila vedno primarnega pomena, kvaliteta bivanja pa manj. Lokacija leži ob Stražunskem gozdu, ki je prav tako neizkoriščen. Park tako revitalizira mestno četrt, vzpostavlja jedro soseske in integrira Stražunski gozd v predlog ureditve.
Ključne besede: prostorska revitalizacija, degradirana urbana območja, siva cona, igra, park, Tezno, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 531; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (28,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici