| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do staranja in starejših ljudi
Blaž Benkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Staranju so podvržene vse žive in nežive stvari. Z napredkom znanosti in medicine se je življenjska doba začela podaljševati posledično se je prebivalstvo začelo starati in začele so se tudi spreminjati potrebe prebivalstva. Namen diplomskega dela je bil raziskati odnos dijakov do staranja in starejših ljudi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz 23 vprašanj, ki je vključeval del Kogan-ovega vprašalnika za ocenjevanje odnosa do starejših ljudi. V raziskavi so sodelovali dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije. Ugotovljeno je bilo da imajo sodelujoči dijaki na splošno v povprečju pozitiven odnos (doseženih 69 od 108 točk) do starostnikov in staranja. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da imajo dijaki moškega spola nekoliko bolj pozitiven odnos (71 od 108 točk) do starostnikov in staranja, kot dijakinje (65 od 108 točk). Za opravljanje poklica na področju zdravstvene nege starostnika je zainteresirana dobra polovica (53 %) dijakov. Glede na prebrano strokovno literaturo in raziskavo, ki smo jo izvedli med dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije lahko zaključimo, da imajo mladi na sodelujoči srednji šoli pozitiven odnos do starostnikov in staranja, kar je glede na izbiro poklica, ki ga bodo opravljali tudi zelo pomembno.
Ključne besede: starostniki, staranje, teorije staranja, kakovostna starost, medgeneracijsko sožitje.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 2821; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Starostnik in osamljenost
Mojca Kralj, 2013, specialistično delo

Opis: Poudarek specialističnega dela je na osamljenosti v starosti, kar je najpogostejše negativno čustvo pri starostniku. Predstavili smo pomembnost zagotavljanja materialnih in nematerialnih potreb v starosti, skrbi za medgeneracijska sožitja, spremljanje starostnika v domačem okolju in vključevanje starostnika v domu starejših občanov. Vse to pripomore k preprečevanju osamljenosti starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katero bivalno okolje bolj vpliva na osamljenost starostnika, vzroke za osamljenost in morebiten vpliv spola na osamljenost. Raziskava je zajemala 60 starostnikov, starih nad 65 let, in sicer 30 naključno izbranih starostnikov, živečih na svojih domovih, in 30 starostnikov živečih v domu za starejše.
Ključne besede: starostnik, osamljenost, medgeneracijsko sožitje, dom starejših občanov
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 6447; Prenosov: 1561
.pdf Celotno besedilo (840,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici