SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Današnja vloga dedkov in babic v družini
Ana Klemenc, 2014, diplomsko delo

Opis: Ko pridejo ljudje do šestdesetih let, ko zapusti družino še zadnji otrok, se čutijo osamljene in nekoristne. Nov smisel življenja najdejo v vnukih, saj v njih vidijo svoje potomce. Namen diplomskega dela je bil predstaviti današnjo vlogo dedkov in babic v družini, ter ugotoviti, ali so stari starši vir socialne podpore in kakšne oblike socialne podpore nudijo ostalim družinskim članom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo treh delno strukturiranih anketnih vprašalnikov, ki so vsebovali 11 do 15 vprašanj. Raziskava za stare starše je potekala pri naključno izbranih starejših ljudeh v čakalnici pred referenčno ambulanto v Slovenskih Konjicah, raziskava za starše pri naključno izbranih odraslih v nakupovalnem centru Celje in raziskava za vnuke med sedmošolci na Osnovni šoli Vitanje. Stari starši so pomemben vir socialne podpore, svojim družinam pomagajo kolikor jim je v moči. Veliko starih staršev ima vnuke v vsakodnevnem varstvu, na vnuke popazijo tudi kadar morajo njihovi starši po opravkih, so na voljo, kadar družinski člani potrebujejo pogovor, znajo potolažiti in opogumiti, pomagajo pri hišnih in gospodinjskih opravilih ter veliko pripomorejo tudi finančno. Družinski člani so jim za pomoč zelo hvaležni. Stari starši so resnično nekaj posebnega v življenjih vnukov, njihove vloge ne smemo zatajevati ali je omejevati. Pustimo starim staršem, da znova začutijo igrivost, brezskrbnost, da zaživijo vlogo babic in dedkov. Otroci potrebujejo svoje stare starše.
Ključne besede: stari starši, družina, vnuk, dedek, babica, vzgoja, socialna podpora, medgeneracijski odnosi
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 680; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
3.
Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi
Danijela Lahe, 2016, doktorska disertacija

Opis: Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, nenazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.
Ključne besede: starost, staranje, starejši, ageizem, strah pred staranjem, znanje o starosti, mladi, medgeneracijski odnosi.
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici