| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1424; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah
Petra Špegel, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.). Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja. Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah … Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
Ključne besede: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 2864; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

Iskanje izvedeno v 2.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici