Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sedem let trajajoč poskus je bil izveden v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka', cepljenih na podlago kutina MA. V pas rastlin pod drevesi je bila izvedena setev in vzdrževana trajna rastlinska združba z namenom preprečevanja razvoja plevelov. Rastlinske mešanice so bile sestavljene iz nekonkurenčnih trav, manj konkurenčnih zeli in detelj, v poskus pa so bile vključene tudi herbicidane parcele ter kontrolne parcele, kjer se je nemoteno razvijalo avtohtono rastlinje. Poskus je temeljil na popisovanju rastlinstva in preverjanja primernosti posameznih mešanic, tudi z vidika njihovega vpliva na mikrobiološko aktivnost tal. Za določitev mikrobiološke aktivnosti tal je bila uporabljena metoda »Tea-bag indeks« in laboratorijska analiza tal. Rezultati so pokazali veliko heterogenost med vzorci in tudi ponovitvami. Najboljša zasičenost z bazičnimi kationi je vidna pri mešanici detelj in manj konkurenčnih zeli. Vsebnost natrija se pri kontrolnih parcelah, kjer se je razvijalo avtohtono rastlinje, statistično značilno razlikuje, kljub temu pa je vsebnost še vedno dovolj nizka, da ne pride do poškodb dreves v sadovnjaku. Ugotovili smo, da herbicid rahlo zvišuje pH tal, poleg tega pa ne zmanjša mikrobiološke aktivnosti v prsti.
Ključne besede: hruška, mikrobiološka aktivnost tal, semenske mešanice, samoohranitev
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 301; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv mešanic industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom. Ekstrakti so bili pridobljeni iz posameznih naravnih materialov in kot mešanice industrijske konoplje s posameznimi člani družine Zingiberaceae v razmerju 1 : 1. Pridobivali smo jih z dvema metodama, s superkritično ekstrakcijo pri p = 250 bar in T = 50 °C ter z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi etanola kot topila. Višje izkoristke ekstrakcij posameznih rastlinskih materialov smo dosegli v primeru ultrazvočne ekstrakcije, z izjemo industrijske konoplje, ki se je v večji meri izločila pri superkritični ekstrakciji. Prav tako so pri omenjeni vrsti ekstrakcije mešanice industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom dosegale višje izkoristke. Hkrati smo pri superkritičnem pridobivanju ekstraktov spremljali kinetiko, kjer so se najhitreje ekstrahirale komponente kurkume, medtem ko so komponente industrijske konoplje za izločitev potrebovale največ časa. Sledila je statistična obdelava podatkov, kjer smo s programom ANOVA potrdili, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri antioksidantih in totalnih fenolih, hkrati pa opazili, da je prišlo do sinergističnega učinka antioksidantov v primeru mešanice industrijske konoplje in kardamoma. Pri omenjeni mešanici se prav tako izloči več alfa terpinil acetata kot pri samem kardamomu. Pozitiven vpliv mešanic smo zaznali še v primeru industrijske konoplje in ingverja, kjer se je izločilo več komponente CBD. Nadalje nam je s Pearsonovim korelacijskim testom uspeli dokazati močno statistično značilno korelacijo med antioksidanti in totalnimi fenoli, antioksidanti in biološko aktivnimi komponentami ingverja ter med samima komponentama ingverja (6-gingerolom in 6-shogaolom).
Ključne besede: Industrijska konoplja, Zingiberaceae, mešanice, kinetika ekstrakcij, sinergistični učinek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: V doktorski disertaciji razvijemo in predstavimo algoritem WBS (ang. Witness Based Segmentation) za ocenjevanje pravilnosti razpoznave posameznih impulzov iz večkanalnih konvolutivnih mešanic impulznih izvorov. Omejimo se na signale večkanalnih površinskih elektromiogramov (ang. High-Density surface Electromyogram – HDsEMG), katerih vlaki impulzov posamezne motorične enote (ME) so ocenjeni s pomočjo dekompozicijske metode kompenzacije konvolutivnih jeder (ang. Convolution Kernel Compensation – CKC). Ocenjevanje uspešnosti dekompozicije signalov HDsEMG je velikega pomena, ko želimo dobljene vlake impulzov uporabiti v nadaljnjih aplikacijah na področju nevrorehabilitacije, protetike, ortopedije, ergonomije, športnih znanosti, ambientne inteligence in v industriji računalniških iger. Razvitih je bilo že več metod, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi, vendar je vsem skupno to, da ne podpirajo ocenjevanja pravilnosti razpoznave posameznega proženja v vlaku impulzov ME, temveč podajajo skupno oceno prepoznave vseh proženj posamezne ME. Osnovo razvitega algoritma WBS predstavlja že uveljavljena metrika razmerja impulz-šum (ang. Pulse-to-Noise Ratio – PNR), ki jo v prvem koraku razvitega algoritma nadgradimo z uporabo prič, ki jih izberemo med impulzi ME, razpoznanimi s pomočjo metode CKC. Ugotovili smo, da se vrednost metrike PNR, izračunane nad pričami, statistično značilno zniža, če v izračun filtra ME, s katerim nato ocenimo vlak impulzov, poleg prič vključimo tudi nepravilno razpoznani impulz. To lastnost uporabimo za klasifikacijo nadgrajene metrike PNR, ki nam omogoča ocenjevanje ali posamezen impulz, ki ni priča, pripada množici pravilno ali napačno razpoznanih impulzov. Strategija izbire prič, število prič in število dodanih impulzov, ki s strani dekompozicijske metode CKC niso bili segmentirani kot proženja ME, predstavljajo notranje parametre algoritma zato v doktorski disertaciji temeljito analiziramo njihov vpliv. Uspešnost razvitega algoritma WBS preverimo na vlakih impulzov ME, pridobljenih iz sintetičnih in eksperimentalnih signalov HDsEMG s pomočjo dekompozicijske metode CKC. Sintetičnim signalom dvoglave nadlaktne mišice je bil dodan Gaussov oziroma Laplaceov šum z razmerjem signal-šum 30, 20 in 10 dB. Množica eksperimentalnih signalov je bila sestavljena iz signalov dvoglave nadlaktne mišice in prednje golenske mišice, pri katerih smo imeli poleg signalov HDsEMG tudi znotrajmišične signale EMG, ter iz signalov sočasno aktivnih mečnih mišic. Razvit algoritem WBS ima zgornjo asimptotično mejo časovne zahtevnosti in porabe pomnilnika O(n), kar pomeni, da časovna in prostorska zahtevnost algoritma rasteta linearno s številom testiranih impulzov. Kot tak je algoritem WBS časovno in prostorsko učinkovit in tako primeren za uporabo v realnem času med urejanjem vlaka impulzov posamezne ME. V skoraj vseh primerih signalov HDsEMG je bilo po uporabi algoritma WBS v vlaku impulzov statistično značilno manj nepravilno razpoznanih proženj kot pred njegovo uporabo. Rezultati se statistično značilno niso izboljšali le v primerih eksperimentalnih signalov brez ali z zelo malo šuma, kjer je zelo dobre rezultate vračala že dekompozicijska metoda CKC. Uspešno delovanje algoritma smo posebej preverili in potrdili tudi na vlakih impulzov ME, ki so s strani metode CKC razpoznani s slabšo kakovostjo in imajo PNR < 28 dB.
Ključne besede: večkanalni površinski elektromiogram, dekompozicija, motorična enota, vlaki impulzov, ocenjevanje pravilnosti razpoznave, posamezni impulz, konvolutivne mešanice impulznih izvorov, pravilnost dekompozicije
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 979; Prenosov: 120
Celotno besedilo (17,29 MB)

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Ključne besede: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1694; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: V okviru diplomskega dela smo želeli ugotoviti, kako delujejo mešanice površinsko aktivnih snovi v agresivnem kislem mediju. Pri tem so mešanice površinsko aktivnih snovi delovale kot kislinski inhibitorji. Ker nas je zanimalo, kako vplivajo koncentracije inhibitorjev v mešanicah, smo spreminjali njihova razmerja v raztopinah agresivnega medija. Vsaka mešanica inhibitorjev je vsebovala neionsko površinsko aktivno snov (oktil fenol etoksilat) in površinsko aktivno snov ionskega tipa (HTAB ali SDS). Poskuse smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla, katere smo predhodno ustrezno pripravili. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili gravimetrično analizo, ki je zajemala tehtanje vzorcev pred in po izpostavitvi neinhibirani ali inhibirani raztopini agresivnega medija. Na nekaterih vzorcih so bile poškodbe, nastale po izpostavitvi neinhibirani ali inhibirani raztopini agresivnega medija dobro vidne, druge manj, zato smo njihovo površino analizirali tudi pod mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega sloja na površini vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR). Mešanice neionske-kationske površinsko aktivne snovi so bile učinkovitejše v smislu inhibicije kot mešanice neionske-anionske površinsko aktivne snovi. Inhibicijska učinkovitost mešanic PAS je naraščala z višanjem koncentracije neionskega inhibitorja. Rezultati potrjujejo, da so lahko mešanice površinsko aktivnih snovi bolj učinkovite kot samostojni inhibitorji, vendar je učinkovitost odvisna od narave preiskovanega sistema.
Ključne besede: mešanice površinsko aktivnih snovi, korozija, inhibicija korozije, korozijska hitrost, sinergistični parameter
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1975; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,37 MB)