| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KATALOG KEMIJSKEGA PREDZNANJA ZA ŠTUDIJSKI PROGRAM: UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI PROGRAM
Melita Munič, 2009, diplomsko delo

Opis: Na dijakovo odločitev izbire študija, poleg individualnih interesov in talentov, pogosto vplivajo tudi zunanje okoliščine, kot je npr. zagotovljena zaposlitev po zaključku študija. Pri sami izbiri študija pa v veliki meri pripomore tudi uspešnost na maturi. Mnogi dijaki se tako odločajo, iz strahu pred nezadostnim številom doseženih točk na maturi in omejitvijo vpisa, za univerzitetne programe brez omejitve vpisa. Uspešno opravljena splošna matura torej omogoča vpis v vse univerzitetne programe, medtem ko imajo poklicni maturanti omejen dostop do teh programov. Na Univerzitetni dvopredmetni pedagoški program »Kemija in…« Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru so se poklicni maturanti lahko vpisovali od študijskega leta 2005/06 dalje. Vpis v ta program jim bo omogočen tudi s študijskim letom 2009/10, ko se aktualni program »Kemija in…« preoblikuje v Dvopredmetni študijski program prve stopnje »Izobraževalna kemija« (un./31.). Z inovativnimi eksperimentalno podprtimi dejavnostmi, si že nekaj časa prizadevamo (na Oddelku za kemijo) pritegniti vse več dijakov, ki bi se odločili za vpis v program »Kemija in…«. Ker se zaradi obsega in vsebinske raznolikosti srednješolskih programov pogosto pojavljajo vrzeli v predznanju kemijskih vsebin, smo se odločili, da bomo poklicne maturante spodbujali k vpisu, tako da jim bomo pomagali pri ponavljanju in nadgradnji že usvojenih srednješolskih kemijskih pojmov. Zato smo izdelali Katalog kemijskega teoretsko/ eksperimentalnega predznanja za bazične kemijske predmete: Splošno in Anorgansko, Organsko in Fizikalno kemijo. Prilagodili smo ga tudi novincem, ki se bodo od študijskega leta 2009/10 vpisovali v program »Izobraževalna kemija«. K učinkovitejši ponovitvi usvojenih srednješolskih kemijskih pojmov naj bi pripomogla tudi izdelava preverjalnega gradiva, imenovanega samopreverjalni snopič. Ta naj bi novincem nudil sprotno informacijo glede obsega in kakovosti njihovega kemijskega predznanja. Naloge, zajete v samopreverjalnih snopičih, smo testirali na izbranem vzorcu poklicnih maturantov, čemur je sledila še analiza z evalvacijo le-teh. Izhajajoč iz dobljenih rezultatov smo nato ugotavljali, katere kemijske vsebine naj bi dijaki ponovili in nadgradili za uspešnejši pričetek študija.
Ključne besede: kemija, poklicni maturanti, katalog predznanja, samopreverjalni snopič
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1820; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Učbeniki za pouk slovenščine z vidika učencev in dijakov
Anže Pečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali in primerjali odnos devetošolcev in maturantov do učbenikov za slovenščino, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2015/2016. Na slovenskem trgu je na voljo mnogo različnih učbenikov in učbeniških paketov. Naloga učiteljev in profesorjev je, da znajo na podlagi svojega profesionalnega znanja in izkušenj ustrezno presoditi, kateri učbeniki so najbolj kakovostni in primerni za uporabo. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik v uporabi učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti, v priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta in oceni učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti. Želeli smo ugotoviti, kaj bi devetošolci in maturanti pri svojih učbenikih za slovenščino želeli spremenili. Pri uporabi in priljubljenosti smo preverjali obstoj razlik glede na učni uspeh in stopnjo šolanja, pri željah po spremembah pa zgolj obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo anonimno ter skupinsko vodeno anketiranje opravili na neimenovanih koroških osnovnih šolah A in B ter neimenovani koroški gimnaziji C decembra 2014. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike (rabe statističnih preizkusov) enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti tam, kjer preverjamo obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Pri preverjanju razlik glede na učni uspeh se sicer kakšna statistično značilna razlika pojavi, ponekod gre za obstoj tendence, vendar pa so takšni primeri zelo redki. Devetošolci v primerjavi z maturanti več uporabljajo učbenike pri delu v šoli, za to pa dobivajo tudi več spodbud s strani učiteljev kot maturanti s strani profesorjev. Pri domačem učenju devetošolci in maturanti učbenike uporabljajo približno enako pogosto. Priljubljenost slovenščine kot učnega predmeta ni pogojena s stopnjo šolanja ali učnim uspehom. Devetošolci v primerjavi z maturanti bolje ocenjujejo svoje učbenike in njihovo ustreznost, bolj pa tudi razumejo besedila, ki jih učbeniki ponujajo. Devetošolcih bi v svojem učbeniku želeli predvsem večjo uporabo barv, slik, grafov, tabel in miselnih vzorcev, maturanti pa bi želeli predvsem razumljivejše in konkretnejše razlage.
Ključne besede: devetošolci, maturanti, pouk slovenščine, učbenik, kakovost učbenika, učbenik in učitelj, učbenik in učenec
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 819; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (948,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici