| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
TRŽENJE MATURITETNIH PRIROČNIKOV
Miha Kölner, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so razložene temeljne prakse trženja in organiziranosti marketinga. Poseben pomen je na marketinškem spletu 4-P, kjer so predstavljene vse prvine, ki marketinški splet sestavljajo. Teoretično sta razložena politika in razvoj novega izdelka. Ob koncu teoretičnega dela so predstavljeni strategija marketinga, marketinški informacijski sistem, ter kot poseben del filozofije marketinga tudi internetni marketing. Poglavje Obstoječe stanje obravnava trženje maturitetnih priročnikov založbe ICO d.o.o. Predstavljeni so osnovni podatki o podjetju ter konkurentih. Teorija marketinškega spleta je uporabljena na primeru maturitetnih priročnikov. Opisana pa sta tudi razvoj in oblikovanje posameznega maturitetnega priročnika od ideje do končnega izdelka. Problem, ki je predstavljen v uvodu je s pomočjo teorije in analize tržne raziskave razrešen ob koncu diplomskega dela, kjer so tudi priporočila za nadaljnja postopanja podjetja v zvezi z trženjem priročnikov.
Ključne besede: - trženje - marketing - matura - maturitetni priročniki - marketinški splet
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 1444; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (679,79 KB)

2.
BRALNE NAVADE DIJAKOV ČETRTIH LETNIKOV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA TER NJIHOVI POGLEDI NA MATURITETNO BRANJE 2009
Simona Sakelšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih. Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila. Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009. V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009. Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd. Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Ključne besede: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2610; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (671,30 KB)

3.
ANALIZA MATURITETNIH VPRAŠANJ ZA PREDMET BIOLOGIJA
Petra Krel, 2011, diplomsko delo

Opis: Matura je izpit na koncu srednje šole, ki ga opravljajo kandidati za študij na univerzi in obsega znanja, ki so pomembna za študij. Sami začetki mature segajo v leto 1848, kjer je maturitetni izpit veljal kot končni gimnazijski izpit, ki je bil pogoj za vpis na univerzo. V Sloveniji pa je prva matura z zunanjim preverjanjem znanja potekala v letu 1995. Taksonomija je pripomoček, ki pomaga sistematično razvrstiti pojave v skladu z določenimi načeli. S taksonomijo učnih ciljev si tako učitelji pomagajo pri sestavljanju, izbiri, analizi nalog za preverjanje ter pri samem načrtovanju in izvajanju pouka. Mi smo uporabili Krathwohlovo taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev in z njeno pomočjo določili taksonomske nivoje v maturitetnih nalogah biologije ter jih analizirali. Rezultati analiz so nam pokazali, da so v nalogah maturitetnih pol v veliko večji meri zastopani nižji taksonomski nivoji (pomnjenje, razumevanje, uporaba) kot višji taksonomski nivoji (analiza, vrednotenje, ustvarjanje). Ugotovili smo tudi, da na zastopanost taksonomskih nivojev vplivajo roki mature, tipi pol in kombinacije rok-pola. Skozi teorijo smo prišli tudi do ugotovitve, da matura vpliva na predhodno izobraževanje.
Ključne besede: matura, taksonomija, Krathwohlova taksonomija, rok mature, tip pole, kombinacija rok-pola, leto izvajanja, komisija, indeks težavnosti, indeks ločljivosti, predhodno izobraževanje.
Objavljeno: 17.10.2011; Ogledov: 1849; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
ŠOLSKI ESEJ
Simona Šlamberger, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo besedno zvezo šolski esej, ki tudi pri nas v novejšem času označuje besedilo, ki ga dijaki pišejo o najrazličnejših temah v času šolanja pred maturo. Gre za zelo zahtevno besedilno vrsto, v kateri naj bi dijaki svoje literarnoteoretično in literarnozgodovinsko znanje nadgradili z lastnim razmišljanjem in problemskim pristopom o danem besedilu. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se najprej poglobili v sam pojem esej. Podamo kratek zgodovinski pregled in poudarimo pomen Michela de Montaigna in Francisa Bacona. Podali smo tudi kratek pregled slovenskih esejistov in temeljne značilnosti eseja. Osrednji del naloge predstavlja šolski esej. Tukaj smo zajeli pripravljanje dijakov in razvijanje šolskega eseja po letnikih ter ocenjevanje šolskega eseja na maturi. V drugem, empiričnem, delu pa smo, s pomočjo anketnega vprašalnika za profesorje na gimnazijah, raziskali, kako poteka pripravljanje dijakov na pisanje šolskega eseja v praksi. V anketi smo spraševali profesorje, katere vaje najpogosteje izvajajo, kot pripravo na pisanje eseja, kako je z interpretativnim in razpravljalnim esejem, nekaj vprašanj je bilo v zvezi z ocenjevanjem ter kako znanje usvajajo dijaki. V tem delu smo predstavili namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave. Naš temeljni cilj je bil šolski esej in uspešna priprava gimnazijcev skozi vsa štiri leta šolanja na pisanje šolskega eseja na zaključni preizkušnji – maturi. Vse to pa je podkrepljeno s primeri iz praktičnega dela z dijaki.
Ključne besede: Ključne besede: esej, šolski esej, šolski esej na maturi, pripravljanje dijakov, matura, dijaki gimnazijskih programov.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 4330; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
IZRAŽANJE POKLICNE KOMPETENČNOSTI IN SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI V REZULTATIH POKLICNE MATURE
Karmen Lemut, 2012, magistrsko delo

Opis: Poklicna matura v Republiki Sloveniji je zrelostni izpit, ki je zakonsko opredeljen. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in možnost vpisa v terciarno izobraževanje. V teoretičnem in empiričnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo zbirali na osnovi primarnih in sekundarnih virov. V raziskavi smo uporabili statistične vire, poročila, ocene in ugotovitve rezultatov vseh rokov poklicne mature 2010 in poklicnih matur v prejšnjih letih. Cilj raziskave je opredelitev kandidatov poklicne mature glede na njihovo uspešnost, starost, status, spol in glede na način opravljanja poklicne mature. V raziskovalnem delu smo z analizo podatkov ugotovili odvisnost med uspehom v zadnjih letnikih srednješolskega izobraževanja in uspehom na poklicni maturi ter kako se izražajo ključne in poklicne kompetence v rezultatih pri posameznih predmetih poklicne mature. Poklicno maturo 2010 je opravljalo 12.545 kandidatov in jo opravilo 11.705 kandidatov, kar predstavlja 93,3 % delež. Glede na status je bilo prijavljenih 66 % dijakov in 34 % »drugih«, ki so pretežno kandidati iz izobraževanja odraslih. Kandidati na poklicni maturi 2010 so bili med bolj uspešnimi generacijami od začetka poklicne mature 2002 dalje. Splošna razgledanost, merjena prek rezultatov pri prvem izpitnem predmetu (slovenščina) in pri tretjem izpitnem predmetu, vrednotena z ocenami med zadostno in odlično, je v spodnji meji srednje vrednosti. Povprečen uspeh, dosežen pri drugem predmetu poklicne mature 2010 znaša 2,74. To je več kot pri tretjem predmetu (2,67) in pri materinščini (2,65). Najboljšo povprečno oceno so kandidati dosegli pri četrtem izpitnem predmetu (3,71) in je približno enaka kakor v preteklih letih. Pri izračunu korelacije med uspehom ob koncu srednješolskega izobraževanja ali med vsoto ocen pri maturitetnih predmetih in splošnim učnim uspehom na poklicni maturi 2010 sta bili ugotovljeni statistično pomembni vrednosti Pearsonovega koeficienta (0,64 in 0,70). Zavod RS za šolstvo in svetovalci iz Centra za poklicni izobraževanje so izvedli v šolskem letu 2009/2010 več seminarjev in študijskih srečanj in s tem pripomogli k dvigu kakovosti izvedbe izpitov. Kadar umestimo ocenjeno splošno razgledanost pri poklicni maturi v okvire ključnih kompetenc sporazumevanja v maternem jeziku in tujih jezikih ter matematične kompetence, ugotovimo da je le-ta bolj kot ne na spodnji stopnji povprečja. Sprejem evropskega ogrodja kvalifikacij kot referenčnega ogrodja za kvalifikacije v nacionalnem sistemu in graditev kreditnega sistema v poklicnem izobraževanju, dajejo velik poudarek učnim dosežkom posameznikov, ki jih na srednješolski ravni izražajo z uspehom na poklicni maturi in so predmet priznavanja, prenosa in vrednotenja v skupnem evropskem prostoru izobraževanja in dela ter imajo velik pomen pri uveljavljanju nacionalne in evropske politike zaposlovanja.
Ključne besede: poklicna matura, rezultati poklicne mature, uspešnost izobraževanja, kakovost, ključne in poklicne kompetence.
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 1413; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
BRALNA PISMENOST IN ESEJ NA MATURI
Nuška Božičnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko znanja in spretnosti, da lahko delujemo v družbi. Način življenja se nenehno spreminja. Ena najpomembnejših zmožnosti, s katero se soočamo vsak dan, je pismenost. Brez nje človek ne more delovati, napredovati in se sporazumevati. Dobro razvita pismenost je zelo pomembna za razvoj posameznika in družbe. Nekdaj je veljal za pismeno osebo vsak, ki je znal brati in pisati, kasneje tisti, ki je poleg branja in pisanja obvladal tudi pravopis in formalno zgradbo spisja. V današnjem času pa pismenost pomeni še prepoznavanje vrste strategij razumevanja in tvorjenja besedil v raznih okoliščinah in z raznimi sredstvi, poznavanje razpoložljivih izraznih sredstev različnih jezikovnih in nejezikovnih sistemov sporočanja, razumevanje pomena vsakokratnega konteksta posamezne jezikovne rabe in dejavnosti, zmožnost pridobivanja informacij iz raznih virov in njihove kritične uporabe. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem bomo opredelili pojme, kot so pismenost, vrste pismenosti s poudarkom na bralni pismenosti, ki je potrebna tako za človekov osebni razvoj, kot tudi za delovanje v družbi. Opredelili bomo pojem branja, ki je glavni cilj književnega pouka, definirali vrste šolskega branja, pogledali stopnje razvoja branja. Nadalje bomo opredelili cilje sodobnega bralnega pouka, med katerimi je najpomembnejša dobro razvita bralna pismenost. Pri načrtovanju pouka nam je v pomoč tudi Bloomova taksonomija znanja, ki opredeljuje različne vrste znanja. S pomočjo le-te bomo analizirali esejska navodila mature 2011. Ob tem bomo pogledali zgodovino mature, opredelili sam pojem mature in njene cilje. Osredotočili se bomo predvsem na maturo iz slovenščine, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Predmet raziskovanja bo predvsem prvi del pisnega dela, esej: kaj esej sploh je, obravnava maturitetnih besedil, priprava na pisanje, kritično razmišljanje. Esej mora odražati dijakovo mišljenje, ustvarjalnost, poznavanje besedila, jezika. Zanimal nas bo tudi problem navodil za esej, kako morajo biti zasnovana. V empiričnem delu bomo, s pomočjo ankete med dijaki Gimnazije B., raziskali bralne navade dijakov, kako se pripravljajo na pisanje eseja, kaj storijo, ko naletijo na težavo pri branju, kako bi sami napisali navodila za esej, kaj bi/česa ne bi spremenili pri navodilih. Ugotovili bomo, da dijaki pred pisanjem eseja preberejo besedilo v celoti, da raziskujejo, se pri interpretaciji neradi vključujejo v pogovor, da je leposlovje pomembno za pismenost posameznika, da so jim bolj všeč kratka in jasna navodila za esej.
Ključne besede: Pismenost, bralna pismenost, branje, cilji branja, matura, slovenščina, maturitetni esej, navodila
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2554; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
PRIPRAVA NA USTNI DEL MATURITETNEGA IZPITA IZ SLOVENŠČINE
Nives Roter, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Priprava na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine smo se v prvem delu posvetili teoretičnim izhodiščem. Osvetlili smo pojme matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na splošno ter poklicno maturo, slovenščina na maturi. V drugem delu smo se usmerili v raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu smo tako izpostavili hipoteze, ki smo jih ob rezultatih raziskave potrdili ali ovrgli. Namen je bil predvsem predstaviti priprave na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine na poklicni in splošni maturi. Iskali smo razlike in podobnosti v načinu priprave, uspešnosti priprave, motiviranosti za pripravo na maturo v gimnazijah in strokovnih šolah. Pridobljene podatke smo obdelali ter jih prikazali s pomočjo tabel in grafov in jih podprli s svojim mnenjem ter z argumenti. Raziskavo smo izvedli na dveh različnih srednjih šolah. Temeljni cilj je bil izpostaviti razlike med splošno ter poklicno maturo, zato smo izbrali eno strokovno šolo ter eno gimnazijo. Rezultati raziskave kažejo, da se pojavljajo razlike v pripravi na maturo med dijaki strokovnih šol ter dijaki gimnazij. Dijaki so za maturo ter za priprave na maturo premalo motivirani, prav tako se zdijo dijaki premalo samozavestni ter prepričani v svoje znanje in uspeh na maturi.
Ključne besede: matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na maturo, slovenščina na maturi, gimnazija, strokovna šola.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 4107; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
TESTEN UND PRÜFEN IM DAF-UNTERRICHT – ÜBEREINSTIMMUNG VON MATURA-TESTS MIT DEN EMPFELUNGEN DES GERS
Martina Fekonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Tests, sowohl mündliche als auch schriftliche, repräsentieren die Basis bei dem Prüfen von Wissen der Lerner. Das Prüfen ist eine große Verantwortung, da mit einem korrekt zusammengestellten Test, der alle wesentlichen Qualitäten enthält, die Sprachkompetenz eines Lerners getestet wird. Die Ergebnisse können für die Lerner wichtige Folgen haben. Es gibt Unterschiede bei dem Testen von Hören, Schreiben, Sprechen und Lesen. Für jedes dieser Testbereiche gibt es verschiedene Aufgabentypen, die sich mehr oder weniger für das Testen eignen. Es gibt einige Aufgabentypen die sich in den Matura-Prüfungen wiederholen. Diese Aufgabentypen kommen auch in den Kurs- und Arbeitsbüchern „Ausblick 1 und 2“ vor. Einige mehrmals, einige selten. So werden die Lerner mit Hilfe eines Lehrwerks auf die Matura-Aufgaben teilweise sehr gut, teilweise aber schlechter vorbereitet.
Ključne besede: Testen, Prüfen, Sprachfähigkeit, Hörverstehen, Leseverstehen, Schreiben, Sprechen, Aufgabentypen, „Ausblick 1 und 2“, Matura-Aufgaben
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 1266; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
Aligning matura and vocational matura to CEFR
Alenka Tratnik, 2013, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: matura, tuji jeziki, izobraževanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 319; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Mehanika
Boštjan Harl, Jerneja Rebernik Herman, Stane Srpčič, Peter Šterk, 2012, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: izobraževanje, srednje šole, mehanika, matura
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1106; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici