Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Goričkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se sčasoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 začele voditi cerkvene matične knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih matičnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Dolič. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvojčkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poročne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih matičnih knjig dobimo vpogled v kulturo in običaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.
Ključne besede: Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene matične knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1840; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Plemiške družine na območju Prekmurja so zelo slabo raziskane. Zelo pomemben dokument, ki nam lahko veliko pove o njih, je rokopis št. 83, ki je bil spisan leta 1784 in ga hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V viru so namreč izpisani prepisi kupnih, zakupnih in drugih pogodb v zvezi z zemljiško posestjo v rokah posameznih članov plemiških družin, ki so takrat ali živele ali pa vsaj bile posestno navzoče v okviru gospostva Murska Sobota. Na začetku magistrske naloge je podana zgodovina zgodnje novoveškega Prekmurja ter zgodovini župnij Murska Sobota in Tišina. Tu so nadalje transliterirana poglavja, ki govorijo o družinah Babos, Gombossy in Keresztury. Obdelane so tudi matične knjige za 18. in prvo tretjino 19. stoletja za murskosoboško in tišinsko župnijo. Predstavljene so tudi družinske tabele omenjenih družin za lažji pregled in razumevanje njihovih genealoških razmerij. K magistrski nalogi so priložene fotografije obdelanih strani iz rokopisa št. 83 ter vsi podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: Babos, Gombossy, Keresztury, župnija Murska Sobota, župnija Tišina, rokopis št. 83, PiŠK MS, matične knjige, 17. stoletje, 18. stoletje, Prekmurje, plemstvo
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2350; Prenosov: 319
Celotno besedilo (3,92 MB)

Opis: Z diplomsko nalogo, ki nosi naslov Župnija Sveta Marija v Puščavi v luči matičnih knjig med leti 1919 in 1929, sem predstavila življenje ljudi, prebivalcev naselij v župniji Puščava v omenjenem obdobju. Da sem lahko ugotovila ozadje življenja v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, sem obdelala in v diplomsko nalogo vključila arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na župnijo Puščava v tem obdobju. Na to ozadje sem navezala podatke o posameznikih in celotnem prebivalstvu župnije na podlagi matičnih knjig. Podrobneje sem v pisni, tabelni in grafični obliki predstavila podatke rojstnih in krstnih, poročnih in mrtvaških matičnih knjig župnije Sv. Marija v Puščavi. Z zbranimi podatki sem naredila statistiko o rojstvih, krstih, porokah in smrtih – najpomembnejših mejnikih življenja – glede na mesece, leta in nadalje podrobneje, glede na spol posameznikov, njihov stan, socialni status, naselja, iz katerih so prihajali. Podatke, ki sem jih oblikovala in analizirala, sem povezala tudi z navezujočimi se splošno že znanimi in odkritimi ter utemeljenimi teorijami in občimi pogledi na obravnavano temo. Delo sem razdelila na štiri večja poglavja, ki so se nanašala na celotno zgodovino same župnije, na dogajanja v celotni državi in sami župniji Sv. Marija v Puščavi v obdobju med leti 1919 in 1929 ter kot četrto, na življenje tukajšnjih ljudi v luči zapisnikarjev takratnih matičnih knjig. Vsako poglavje sem razdelila na več podpoglavij, najširše pa sem oblikovala prav tretje poglavje, na težišču katerega sem osnovala jedro diplomskega dela. Tako sem predstavila župnijo Sv. Marija v Puščavi na način, kot še ni bila prikazana v nobenem obstoječem viru, na podlagi vseh najdenih obstoječih dokumentov o njeni preteklosti v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Župnija Sveta Marija v Puščavi med leti 1919 in 1929, matične knjige, rojstva, krsti, poroke, smrti.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2012; Ogledov: 3311; Prenosov: 270
Celotno besedilo (3,41 MB)

Opis: Diplomsko delo Stanje prebivalstva v Beltincih v luči matičnih knjig med leti 1918–1931 predstavlja demografske razmere v katoliški župniji Beltinci med leti 1918–1931. Delo je nastalo na temelju pregleda matičnih knjig omenjene župnije. Krstne matične knjige so služile za prikaz rodnosti, poročne knjige za prikaz značilnosti sklepanja zakonov, mrliške pa za prikaz značilnosti umrljivosti prebivalstva. Na temelju matičnih knjig so bili analizirani migracijski tokovi prebivalstva beltinške župnije, zaposlitvena struktura in socialno medicinska podoba prebivalstva. Zbrani podatki so bili kakovostno in količinsko obdelani in prikazani v tabelah in grafikonih s spremljajočimi komentarji. Ob tem so na temelju izbrane literature in zapisov v matičnih knjigah nastali še splošnozgodovinski zapisi o dogajanju v župniji Beltinci in Prekmurju v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Diplomsko delo, zgodovina, prebivalstvo, Beltinci, matične knjige, 1918–1931, nataliteta, mortaliteta, naravni prirastek.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2707; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami v luči matičnih knjig med leti 1918 in 1929 je bil zastavljen cilj predstaviti nastanek in razvoj župnije, gibanje števila prebivalstva, socialno, družbeno in zdravstveno stanje v župniji ter običaje ob rojstvu, poroki in smrti. Pri izvedbi diplomskega dela so bile uporabljene različne metode dela. Uporabljena je bila metoda analize virov, saj diplomsko delo sloni predvsem na podatkih iz matičnih knjig. Zbrani podatki o rojstvih, porokah in smrti so analizirani ter prikazani z grafi in tabelami. Z deskriptivno metodo je predstavljen zgodovinski razvoj župnije in matičnih knjig, medtem ko je s komparativno metodo izvedena primerjava podatkov iz obravnavanega obdobja z današnjimi in med različnimi župnijami. S preučevanjem, opisovanjem in vzročnim razlaganjem preteklosti je uporabljena zgodovinska metoda. Diplomsko delo je zaključeno s sintezo spoznaj.
Ključne besede: Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami, 1918–1929, cerkvene matične knjige, rojstva in krsti, poroke, smrti, običaji.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 3965; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,05 MB)