1. Vpliv polifenolov na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih celic pri bolnikih z osteoartrozoMateja Sirše, 2022, doktorska disertacija Opis: Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov pri starejših ljudeh, za katero so značilni napredovalo uničenje sklepnega hrustanca, spremembe v subhondralni kostnini s formacijo ektopične kostnine in cist, hipertrofija sklepne kapsule in obsklepnih tkiv ter vnetje sinovijske ovojnice. Kljub številnim raziskavam ostaja etiopatogeneza bolezni neznana, saj gre za kompleksen konglomerat genetskih, mehanskih in vnetnih dejavnikov. Na molekularni ravni gre za neravnovesje med anabolnimi in katabolnimi procesi, ki ustvarjajo začarani krog vnetja nizke stopnje, v katerega so vpleteni interlevkini 1β in 6, tumor nekrotizirajoči faktor alfa, encimi razgradnje hrustančnega matriksa ter kompleksni učinki staranja, celične senescence, apoptoze in avtofagije, medsebojno povezani z več signalnimi potmi. Posledica katabolnih procesov je napredujoča izguba strukture in funkcije sklepnega hrustanca s prestrukturiranjem subhondralne kostnine in obsklepnih tkiv, kar vodi v degeneracijo in uničenje sklepa. Vse več znanstvenih raziskav je usmerjenih v iskanje novih (naravnih) učinkovin, ki bi podobno kot biološka zdravila vplivale na različne patofiziološke mehanizme in zmanjšale aktivnost vnetnih procesov. Med drugim se je za izjemno učinkovito izkazalo protivnetno delovanje številnih polifenolnih spojin. V disertaciji podajamo potek in rezultate raziskave, v kateri smo ugotavljali vpliv štirih izbranih polifenolnih spojin na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih/stromalnih celic, izoliranih iz trabekularne kosti človeka v pogojih in vitro. Pri tem smo preiskovali dve polifenolni spojini (resveratrol in kvercetin) in dva polifenolna izvlečka (Pycnogenol® in Belinal®), s katerimi smo tretirali mezenhimske matične/stromalne celice, izolirane iz človeške trabekularne kosti kolka in golenice v vnetnih in nevnetnih pogojih. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah zdravih darovalcev ob tretiranju s preiskovanimi spojinami ni bilo pomembnih razlik v hondrogenezi. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah bolnikov z osteoartrozo pa je Belinal® v nevnetnih pogojih pomembno izboljšal hondrogenezo v primerjavi z resveratrolom in kontrolo. V vnetnih pogojih je od vseh spojin samo Belinal® izboljšal sposobnost hondrogeneze mezenhimskih matičnih/stromalnih celic pridobljenih iz bolnikov z osteoartrozo. Rezultati te doktorske naloge tako dokazujejo potencialno vlogo polifenolnih spojin, kot je Belinal®, pri izboljšanju lastnosti humanih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v pogojih in vitro in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije za razvoj učinkovitih celičnih terapij za zdravljenje osteoartroze.
Ključne besede: osteoartroza, mezenhimske matične/stromalne celice, hondrogena diferenciacija, provnetni citokini, rastlinski polifenoli, regeneracija hrustanca
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 911; Prenosov: 86
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic rakaLarisa Goričan, 2020, doktorska disertacija Opis: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju.
Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti.
V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Ključne besede: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Objavljeno v DKUM: 27.11.2020; Ogledov: 1399; Prenosov: 144
Celotno besedilo (3,81 MB) |
3. Hrestomatija medicinskega prava2020, učbenik Opis: Monografija je posvečena izbranim vprašanjem medicinskega prava, ki se navezujejo z večih vidikov na pacientove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Pacient namreč danes ni več pasivni akter, temveč se je spremenil v aktivnega akterja, ko se sprejemajo odločitve glede njegove zdravja in celo življenja. Ker pa sta pravo in medicina zelo dinamični področji, je bilo razumevanje pacientovih pravic v zadnjih letih deležno naglega razvoja in s tem povezanimi spremembami zakonodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi na EU in mednarodni ravni. Obogatila se je tudi sodna praksa, ki ima prav tako ključen pomen na področju razvijanja in sodobnega pristopanja k problematika razumevanja pacientovih pravic, Monografija podaja širok pristop k obravnavi sedanjih pravnih vprašanj tega področja (npr. varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, kazenska odgovornost, soodgovornost pacienta ....), kakor tudi vprašanj, ki jih medicina, pravo in nenazadnje (bio)etika odpirata glede pacientovih pravic, dolžnosti in odgovornosti na eni strani, kakor tudi glede pristojnosti, kompetenc in odgovornosti zdravstvenih delavcev, zdravstvenih organizacij in zdravstvenih sistemov na drugi strani.
Ključne besede: pravice in dolžnosti pacienta, bioetika, načelo samoopredelitve, odškodninska in kazenska odgovornost, cepljenje, matične celice, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 1196; Prenosov: 115
 Povezava na datoteko |
4. Odvzem in shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi novorojenčkaLea Rebernik, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Matične celice so zelo raznovrstna skupina celic, ki se lahko razvije v več kot dvesto različnih vrst človeškega telesa. Prisotne so skoraj v vseh tkivih in se sprožijo, če je potrebno. Matične celice, odvzete ob rojstvu iz popkovine novorojenčka, imajo izjemno sposobnost prilagajanja in delitve, zato so velik potencial za obnavljanje telesa in kasnejšo uporabo za zdravljenje nekaterih bolezni.
Namen: Predstaviti postopek odvzema popkovnične krvi po porodu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako ženske gledajo na možnost odvzema in shranitve matičnih celic, koliko se jih namerava za ta postopek odločiti, kje so se z možnostjo shranitve matičnih celic prvič seznanile in če poznajo ponudnike bank v Sloveniji, ki se s tem ukvarjajo. Opravili smo tudi intervjuja z dvema pacientkama, ki sta se za postopek odvzema in shranitve matičnih celic odločili ob rojstvu njunega otroka.
Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Pri zbiranju podatkov smo upoštevali anonimnost anketirank. Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor (OE Varstvo žensk), med pacientkami, ki so ta dan obiskale svojega izbranega ginekologa. Vprašalnik je bil sestavljen iz 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa.
V sklopu raziskave smo obiskali eno izmed zasebnih bank v Sloveniji, ki se ukvarja s hrambo matičnih celic, to je družba Neocelica. Predstavili so nam potek dela, predstavitev podjetja, s kom sodelujejo in kako bodoči starši, ki se odločijo za hrambo matičnih celic, z njimi navežejo prvi stik.
Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da odvzem in hramba matičnih celic v Sloveniji nista dovolj dobro poznana anketirancem. Analiza rezultatov nam je pokazala, da starost, izobrazba in vrsta zaposlitve bistveno ne vplivajo na odločitev o odvzemu in hrambi matičnih celic. Prišli smo do zaključka, da starši, ki načrtujejo družino, premalo vedo o možnosti odvzema matičnih celic ob porodu, slabo poznajo ponudnike bank v Sloveniji in ne poznajo dovolj dobro razlike med javno in zasebno banko. Prav tako ne vedo zadosti o tem, kaj matične celice v telesu predstavljajo in kakšnemu zdravljenju so namenjene.
Ključne besede: matične celice, popkovnična kri, banka popkovnične krvi, hramba
Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 3806; Prenosov: 502
Celotno besedilo (3,04 MB) |
5. Biomedicinska tehnologija umetnih organovTanja Šentjurc, 2009, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge smo napravili obsežen pregled literature na področju biomedicinske tehnologije umetnih organov. Ta del diplomske naloge pride prav medicinskim sestram, ki se srečujejo z omenjeno tehnologijo. Sistematičnem smo pregledali literaturo v svetovni podatkovni medicinski bazi PubMed Central.
V drugem delu diplomske naloge smo raziskali, kako je s poznavanjem biomedicinske tehnologije umetnih organov, ter kolikšna je želja po znanju o tej tehnologiji. Raziskavo smo izvedli na treh skupinah anketirancev, prvo skupino so sestavljale medicinske sestre Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ), druga skupina so bile medicinske sestre Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter tretja skupina so bili absolventi Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV MB). Ugotovili smo, da je največ zanimanja za to tehnologijo med medicinskimi sestrami internega področja. Prav tako ugotavljamo, da večina anketirancev ne pozna popolnoma umetnega implantiranega srca, umetne trebušne slinavke ter umetnega očesa.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, umetno srce, umetna pljuča, umetna ledvica, umetna trebušna slinavka, umetno oko, umetna jetra, umetni želodec, matične celice.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2009; Ogledov: 3213; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1,71 MB) |
