| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REJNIŠTVO V GORIŠKI REGIJI
Erika Saksida, 2014, diplomsko delo

Opis: Rejništvo je oblika socialnega starševstva, kjer je otrok izločen iz matične družine in nameščen v rejniško družino. Pravice in obveznosti, ki so združljive z namenom rejništva, se biološkim staršem v razmerju do otroka rejenca načeloma ohranijo. Ena izmed najpomembnejših pravic, ki se ohrani je pravica staršev do stika z otrokom, ena izmed najpomembnejših obveznosti staršev pa je obveznost preživljati otroka. Rejništvo nastane z odločbo centra za socialno delo o namestitvi otroka v rejništvo. Konkretno rejniško razmerje pa nastane z rejniško pogodbo. Pomembno vlogo pri institutu rejništva ima center za socialno delo, ki nadzoruje delo rejnika, spremlja otrokov razvoj v rejništvu in si hkrati prizadeva, da se v matični družini odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. V goriški regiji delujejo štirje centri za socialno delo, Center za socialno delo Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija. S pomočjo vprašalnika sem v diplomsko nalogo vključila raziskavo o izvajanju rejniške dejavnosti v tej regiji. Ena izmed najpomembnejših ugotovitev raziskave je ta, da ostajajo na območju vseh štirih centrov za socialno delo otroci v rejniški družini dolgoročno, in ne kratkoročno, kot zahteva namen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Ključne besede: rejništvo, socialno starševstvo, otrok rejenec, matična družina, nadomestna družina, center za socialno delo, goriška regija, dolgoročno rejništvo
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 963; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
ODGOVORNOST REJNIKOV
Tara Bertoncelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Država nosi pomembno odgovornost, da otroke, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo bivati pri svojih starših, premesti v nadomestno - rejniško družino, v kateri otrok biva in je deležen zanj primerne oskrbe, nege, vzgoje, podpore in ljubezni ter pozitivne družinske izkušnje nasploh, dokler se razmere v matični družini ne popravijo oziroma izboljšajo. Center za socialno delo (CSD) je kot nosilec javnih pooblastil odgovoren za odločitev v zvezi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo. V okvir te odločitve spada tudi dolžnost preverjanja pogojev in motivov ter primernosti kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Po sami namestitvi otroka v rejniško družino pa je CSD zadolžen še za opravljanje nadzora nad pravilnim izvajanjem rejništva, aktivno pomoč matični družini, otroku in rejniški družini, če ta pomoč potrebuje, ter sestavo individualne projektne skupine (IPS), na kateri se pripravi natančen načrt obravnave otroka in njegova nadaljnja oskrba, vzgoja in nega v rejniški družini. Diplomska naloga podrobno analizira institut rejništva in z njim povezane pojme. Osredotoča se na odgovornost in dolžnosti Centra za socialno delo v postopkih rejništva, vse od začetka pa do konca trajanja rejništva ter na odgovornost rejnikov in rejniške družine do otroka, CSD in matične družine.
Ključne besede: rejništvo, otrok, varstvo pravic, nasilje, matična družina, izvajanje rejniške dejavnosti, zakonodaja, center za socialno delo, odgovornost
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (663,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici