| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3971; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
PRIMERJAVA DIDAKTIKE MATERINŠČINE V SLOVENSKEM IN PORTUGALSKEM ŠOLSKEM SISTEMU V ELEMENTARNEM OBDOBJU
Polona Drozg, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljam razlike in podobnosti med poučevanjem maternega jezika v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju. V začetku so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Predstavljeno je poučevanje slovenskega jezika v 1. triletju osnovne šole. Natačneje so opisani učni cilji slovenskega jezika za 1. triletje, ki so v skladu z učnim načrtom za slovenski jezik. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja na Portugalskem ter poučevanje portugalščine v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako je natančneje opisana organiziranost 1. cikla ter prenovljen učni načrt in učni cilji za portugalski jezik v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Temeljni namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike in podobnosti didaktike materinščine v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju, kar je bilo uresničeno s primerjavo razpoložljive literature in učnih ciljev v slovenskem in portugalskem učnem načrtu. Na osnovi prenovljene teorije o didaktiki portugalskega jezika in učnem načrtu za portugalski jezik je bilo moč ugotoviti, da med didaktikama obstajajo podobnosti glede na teoretična izhodišča obeh didaktik, kljub temu pa obstajajo razlike glede zgradbe učnih načrtov in glede na uresničevanje sporazumevalnih dejavnosti ali kompetenc v učnih načrtih za slovenski in portugalski jezik.
Ključne besede: materni jezik, elementarno obdobje, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje na Portugalskem, primerjava, učni načrt, učni cilji, sporazumevalne dejavnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2090; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (576,93 KB)

3.
VLOGA DRAMSKE IGRE PRI INDIVIDUALNEM NAPREDKU UČENCEV 2. RAZREDA DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE
Žana Kusek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga dramske igre pri individualnem napredku učencev 2. razreda dvojezične osnovne šole obravnava s teoretičnega vidika grafomotoriko kot sestavni del pisanja in s tem povezano opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole pri nas in na Madžarskem. Dotaknila sem se tudi opismenjevanja na dvojezični osnovni šoli. Ker se le-to nekoliko razlikuje od tistega na enojezičnih šolah, sem najprej ugotavljala splošna dejstva o jeziku in dvojezičnosti ter o dvojezičnem poučevanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava treh narekov, kjer sem merila individualni napredek posameznika. Primerjala sem pisanje splošnega nareka in nareka, ki sem ga izvedla s pomočjo dramske igre. Pozorna sem bila na napake razločujočega poslušanja, napake, vezane na neznanje in šibek spomin, posebno pozornost pa sem namenila estetski pisavi. Zanimalo me je, kako zmanjšati napor, ki bremeni učence, ki se morajo opismeniti v dveh jezikih. Kako jim olajšati učenje in kako jim približati svet, v katerem naj bi vzljubili pisanje ter branje. Ali lahko to storim z igro? Odgovor na to vprašanje so mi pomagali oblikovati učenci 2. razreda dvojezične osnovne šole. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: grafomotorika, opismenjevanje, pisanje, dvojezičnost, madžarščina kot materni jezik, dramska igra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2576; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (424,42 KB)

4.
Ob tekmovanju za Cankarjevo priznanje
Bojan Macuh, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, družba, šolski sistem, materni jezik, učni proces
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 907; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

5.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 3228; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
JEZIK V 1. IN 2. VIO NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI
Danica Klujber, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o dvojezičnosti, dvojezičnih šolah, rabi jezika, maternem jeziku in jeziku manjšine na narodnostno mešanem območju Prekmurja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila dvojezičnost, model dvojezičnega šolstva, pomen maternega jezika in jezika manjšine. Predstavila sem tudi zakonska določila, ki urejajo vprašanje dvojezičnih šol. Empirični del moje diplomske naloge se nanaša na rabo večinskega in manjšinskega jezika (oz. prvega/maternega in drugega jezika) v različnih govornih situacijah pri učencih od 1. do 6. razreda dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Zanimalo me je, kateri jezik (slovenski/madžarski) učenci uporabljajo v določenih (zasebnih, javnih) govornih situacijah in če obstajajo razlike v rabi med učenci prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja oziroma med učenci dveh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati naše raziskave kažejo, da učenci 1. in 2. VIO dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju v različnih govornih situacijah večinoma uporabljajo slovenski jezik. Prisotna pa je tudi dvojezičnost. Dvojezičnost je nekoliko bolj prisotna pri učencih 1. VIO, za katero je v precejšnji meri zaslužna metoda poučevanja »ena oseba – en jezik« . To pomeni, da učenci obeh šol uporabljajo slovenski in madžarski jezik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezične osnovne šole, dvojezični pouk, raba jezika, materni jezik, jezik manjšine.
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 1469; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
PREVAJANJE PRI PROCESU USVAJANJA TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Stina Mrša, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko evropskih držav načrtno uvaja tuji jezik že v zgodnje izobraževanje otroka. Dosti je tudi hotenih ali samodejno oblikovanih okoliščin, kjer se otrok ob maternem jeziku srečuje tudi z drugimi/s tujimi jeziki. Temeljna izhodišča za preučevanje usvajanja tako prvega jezika kot tudi vseh naslednjih jezikov so razvojne teorije, saj otrok prehaja iz ene razvojne faze v drugo in tako razvija svoje jezikovne sposobnosti ter zori na jezikovnem področju. Učenje jezika je namreč zapletena dejavnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov. Poučevanja tujega jezika v zgodnjem obdobju se je treba lotiti na drugačen način kot učenja starejših otrok, in sicer tako, da bo samo pridobivanje tujega jezika zabavno, neprisiljeno in spontano. Takšno učenje tujega jezika ne bo v breme otroku, ampak ga bo veselilo, kar bo povečalo njegovo motivacijo in posledično s tem pripomoglo tudi k bolj uspešnemu in obširnemu pomnjenju tujega jezika. Prav v ta namen, da otrok lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvaja tuji jezik, dandanes organizatorji poučevanja uporabljajo drugačne načine in metode, kot so jih uporabljali nekoč. Da otrok sam odkriva novi jezik, se pri tem zabava in mu to ni v breme, uporabljajo pristop celostnega učenja oziroma t. i. jezikovne kopeli, kjer otrok nezavedno usvaja novi jezik, sam določa tempo in vsebino usvajanja, ki sta prilagojena njegovi stopnji razvoja, ter si pri tem veliko več zapomni. Pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika ima tudi materinščina, ki ne zavira pridobivanja novega jezika, ampak spodbuja povezave med jezikoma in je tako v pomoč pri usvajanju tujega jezika. Torej od znanja maternega jezika, ki ga je na začetku pri učenju tujega jezika več, k znanju tujega jezika, ki narašča. Raba materinščine se postopoma zmanjšuje in se povečuje razumevanje v ciljnem jeziku.
Ključne besede: prevajanje, materni jezik, tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika, razvoj govora.
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1211; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis
Andreja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe. Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Ključne besede: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
OHRANJANJE JEZIKOVNO-KULTURNE DEDIŠČINE OTROK SLOVENSKIH IZSELJENCEV
Anita Korošec Bowen, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje ohranjanje jezikovnega in kulturnega stika s Slovenijo pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu. Za celostno osvetlitev tematike v teoretičnem delu naloge predstavljamo zgodovinsko ozadje selitev Slovencev po svetu. Slediljo poglavja vezana na komunikacijo in rabo slovenščine ter ohranjanje jezika v tujini oz. učenje slovenščine kot dodatnega (tujega) jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloge predstavljamo vlogo slovenskih društev, cerkve in matične domovine pri ohranjanju jezikovno-kulturnega stika s Slovenijo. Z rezultati empirične raziskave smo osvetlili zgodovinski in socio-kulturni vidik selitev Slovencev, stanje (probleme in dosežke) ohranjanja slovenščine in povezanosti s slovensko kulturo pri otrocih slovenskih izseljencev, ki so stari od 7 do 15 let. 87 otrok slovenskih izseljencev iz evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je izpolnilo anketni vprašalnik. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališče izseljenskih otrok do učenja dodatnega jezika (slovenščine) ter njihova stališča o pouku slovenščine v šolah slovenskega jezika v tujini. Analizirali smo tudi znanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu, možnosti za rabo slovenščine v komunikaciji ter vpliv okolja na ohranjanje stika s Slovenijo. Otroci slovenskih izseljencev, ki živijo v Argentini, izstopajo v znanju in uporabi slovenčine za komunikacijo v domačem okolju in sorodniki v Sloveniji. Med vsemi otroki slovenskih izseljencev po svetu pa še vedno obstaja zanimanje za učenje slovenskega jezika in želja po spoznavanju in ohranjanju kulture njihovih prednikov.
Ključne besede: otroci slovenskih izseljencev, materni jezik, dodatni jezik, dvojezičnost, ohranjanje maternega jezika in kulture
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1044; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (15,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici