1. Vpliv pomanjkanja znanja slovenskega jezika na usvajanje tujega jezika na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo : magistrsko deloTjaša Vovko, 2024, magistrsko delo Opis: Materni jezik ima pri procesu usvajanja tujega jezika pomembno vlogo. V preteklosti se je raba maternega jezika pri pouku tujega jezika spreminjala – nekateri raziskovalci so rabo materinščine zagovarjali, drugi pa so ji strogo nasprotovali. V magistrski nalogi smo raziskali, v kolikšni meri se slovenščina uporablja pri poučevanju tujega jezika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah in kakšne so posledice njene uporabe. Pri raziskavi je sodelovalo 36 učencev devetega razreda osnovne šole, 69 dijakov prvega letnika srednje šole, prav tako pa so sodelovale tudi tri osnovnošolske učiteljice in štiri srednješolske profesorice. Rezultati raziskave so pokazali, da je znanje slovenskega jezika pri usvajanju tujega jezika še kako pomembno, saj se slovnične strukture in pravila ponavljajo, posledično pa je učenje tujega jezika hitrejše in lažje. Ugotovili smo tudi, da je znanje tujega jezika pri osnovnošolcih in srednješolcih na vedno višji stopnji, znanje slovenščine pa se slabša, kar je zelo skrb vzbujajoč podatek. Učiteljice in profesorice predlagajo povečan obseg obveznega branja, saj bi se po njihovem mnenju tako izboljšalo znanje maternega jezika, posledično pa bi s tem olajšali usvajanje tujega jezika.
Ključne besede: materni jezik, usvajanje tujega jezika, prevajanje in tolmačenje, metode poučevanja tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Prevajanje v (ne)materni jezik: med mitom in resničnostjoKristina Alice Waller, 2018, magistrsko delo Opis: Eno temeljnih načel pristojnih na področju teorije prevajanja je, da naj bi prevajalci prevajali samo v svoj materni jezik, vendar je v praksi zaradi prevelikega povpraševanja v številnih državah nemogoče zagotoviti zadostno število prevajalcev, ki so naravni govorci ciljnega jezika, kar je tudi situacija v Sloveniji.
Dejstvo je, da so univerzitetno izobraženi prevajalci v Sloveniji usposobljeni ne samo za prevajanje v obe jezikovni smeri svoje jezikovne kombinacije, ampak so tudi primorani tako delovati z ekonomičnega vidika glede na okoliščine na prevajalskem trgu.
V nalogi želim predstaviti problematičnost izraza 'naravni govorec' in to, kako je ta izraz neupravičeno uporabljen kot sopomenka za kakovost, ter izpostaviti, kako so druge kvalifikacije prevajalca vredne več. Nato argumentiram, kako je prevajanje v nematerni jezik legitimna prevajalska dejavnost, ki si zasluži zavzeti bolj cenjeno mesto znotraj sveta prevajanja. S tem, ko se začnemo zavedati, kakšno je resnično stanje v prevajalski praksi in ne le slepo sledimo zastareli teoriji, bomo lahko naredili korake v pravi smeri in zagotovili, med drugim, boljšo kakovost prevodov in boljši položaj prevajalcev. Podani so tudi nekateri predlogi, kako bi lahko dosegli določene izboljšave.
Ključne besede: materni jezik, naravni govorec, nematerni jezik, prevajanje
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1473; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pedagoški vidiki poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jezikuMihaela Brumen, Polonca Kolbl Ivanjšič, Mateja Pšunder, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Funkcionalna večjezičnost kot lastnost jezikovne podobe prebivalcev Evropske unije danes narekuje znanje in uporabo več jezikov. CLIL kot sodoben pristop poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku omogoča doseganje le-tega na različnih stopnjah izobraževanja. Prispevek posega zlasti na učno, čustveno, kognitivno in medkulturno dimenzijo poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku. V prvem delu prispevka so predstavljene raziskave, ki potrjujejo učinke pristopa CLIL v povezavi z zgoraj navedenimi dimenzijami, v drugem delu pa je podan primer poučevanja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku s pristopom CLIL na osnovni šoli v Sloveniji, ki se je na osnovi povratne informacije udeleženih pokazal kot primer dobre učne prakse.
Ključne besede: tuji jeziki, materni jezik, motivacija, miselne sposobnosti, učne metode, CLIL
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1327; Prenosov: 176
Celotno besedilo (632,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. OHRANJANJE JEZIKOVNO-KULTURNE DEDIŠČINE OTROK SLOVENSKIH IZSELJENCEVAnita Korošec Bowen, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga proučuje ohranjanje jezikovnega in kulturnega stika s Slovenijo pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu. Za celostno osvetlitev tematike v teoretičnem delu naloge predstavljamo zgodovinsko ozadje selitev Slovencev po svetu. Slediljo poglavja vezana na komunikacijo in rabo slovenščine ter ohranjanje jezika v tujini oz. učenje slovenščine kot dodatnega (tujega) jezika. V zadnjem poglavju teoretičnega dela naloge predstavljamo vlogo slovenskih društev, cerkve in matične domovine pri ohranjanju jezikovno-kulturnega stika s Slovenijo.
Z rezultati empirične raziskave smo osvetlili zgodovinski in socio-kulturni vidik selitev Slovencev, stanje (probleme in dosežke) ohranjanja slovenščine in povezanosti s slovensko kulturo pri otrocih slovenskih izseljencev, ki so stari od 7 do 15 let. 87 otrok slovenskih izseljencev iz evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je izpolnilo anketni vprašalnik. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališče izseljenskih otrok do učenja dodatnega jezika (slovenščine) ter njihova stališča o pouku slovenščine v šolah slovenskega jezika v tujini. Analizirali smo tudi znanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih izseljencev po svetu, možnosti za rabo slovenščine v komunikaciji ter vpliv okolja na ohranjanje stika s Slovenijo.
Otroci slovenskih izseljencev, ki živijo v Argentini, izstopajo v znanju in uporabi slovenčine za komunikacijo v domačem okolju in sorodniki v Sloveniji. Med vsemi otroki slovenskih izseljencev po svetu pa še vedno obstaja zanimanje za učenje slovenskega jezika in želja po spoznavanju in ohranjanju kulture njihovih prednikov.
Ključne besede: otroci slovenskih izseljencev, materni jezik, dodatni jezik, dvojezičnost, ohranjanje maternega jezika in kulture
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1918; Prenosov: 209
Celotno besedilo (15,74 MB) |
5. Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu MocisAndreja Rošer, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe.
Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Ključne besede: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1764; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,98 MB) |
6. PREVAJANJE PRI PROCESU USVAJANJA TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLIStina Mrša, 2016, diplomsko delo Opis: Veliko evropskih držav načrtno uvaja tuji jezik že v zgodnje izobraževanje otroka. Dosti je tudi hotenih ali samodejno oblikovanih okoliščin, kjer se otrok ob maternem jeziku srečuje tudi z drugimi/s tujimi jeziki. Temeljna izhodišča za preučevanje usvajanja tako prvega jezika kot tudi vseh naslednjih jezikov so razvojne teorije, saj otrok prehaja iz ene razvojne faze v drugo in tako razvija svoje jezikovne sposobnosti ter zori na jezikovnem področju.
Učenje jezika je namreč zapletena dejavnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov. Poučevanja tujega jezika v zgodnjem obdobju se je treba lotiti na drugačen način kot učenja starejših otrok, in sicer tako, da bo samo pridobivanje tujega jezika zabavno, neprisiljeno in spontano. Takšno učenje tujega jezika ne bo v breme otroku, ampak ga bo veselilo, kar bo povečalo njegovo motivacijo in posledično s tem pripomoglo tudi k bolj uspešnemu in obširnemu pomnjenju tujega jezika. Prav v ta namen, da otrok lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvaja tuji jezik, dandanes organizatorji poučevanja uporabljajo drugačne načine in metode, kot so jih uporabljali nekoč. Da otrok sam odkriva novi jezik, se pri tem zabava in mu to ni v breme, uporabljajo pristop celostnega učenja oziroma t. i. jezikovne kopeli, kjer otrok nezavedno usvaja novi jezik, sam določa tempo in vsebino usvajanja, ki sta prilagojena njegovi stopnji razvoja, ter si pri tem veliko več zapomni. Pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika ima tudi materinščina, ki ne zavira pridobivanja novega jezika, ampak spodbuja povezave med jezikoma in je tako v pomoč pri usvajanju tujega jezika. Torej od znanja maternega jezika, ki ga je na začetku pri učenju tujega jezika več, k znanju tujega jezika, ki narašča. Raba materinščine se postopoma zmanjšuje in se povečuje razumevanje v ciljnem jeziku.
Ključne besede: prevajanje, materni jezik, tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika, razvoj govora.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 2282; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOMNina Lambizer, 2016, magistrsko delo Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1272; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. JEZIK V 1. IN 2. VIO NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLIDanica Klujber, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o dvojezičnosti, dvojezičnih šolah, rabi jezika, maternem jeziku in jeziku manjšine na narodnostno mešanem območju Prekmurja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila dvojezičnost, model dvojezičnega šolstva, pomen maternega jezika in jezika manjšine. Predstavila sem tudi zakonska določila, ki urejajo vprašanje dvojezičnih šol. Empirični del moje diplomske naloge se nanaša na rabo večinskega in manjšinskega jezika (oz. prvega/maternega in drugega jezika) v različnih govornih situacijah pri učencih od 1. do 6. razreda dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Zanimalo me je, kateri jezik (slovenski/madžarski) učenci uporabljajo v določenih (zasebnih, javnih) govornih situacijah in če obstajajo razlike v rabi med učenci prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja oziroma med učenci dveh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati naše raziskave kažejo, da učenci 1. in 2. VIO dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju v različnih govornih situacijah večinoma uporabljajo slovenski jezik. Prisotna pa je tudi dvojezičnost. Dvojezičnost je nekoliko bolj prisotna pri učencih 1. VIO, za katero je v precejšnji meri zaslužna metoda poučevanja »ena oseba – en jezik« . To pomeni, da učenci obeh šol uporabljajo slovenski in madžarski jezik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezične osnovne šole, dvojezični pouk, raba jezika, materni jezik, jezik manjšine.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2014; Ogledov: 2256; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKAIris Taferner, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno v DKUM: 22.05.2013; Ogledov: 4522; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. |
