| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


251 - 260 / 294
Na začetekNa prejšnjo stran21222324252627282930Na naslednjo stranNa konec
251.
PRIPRAVA SAMOGASNE MEŠANICENA OSNOVI BLOK KOPOLIMEROV Z NE-HALOGENSKIMI ZAVIRALCI GORLJIVOSTI
Robert Peretin, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pripraviti samogasno mešanico zmanjšane stopnje gorljivosti z ne-halogenskimi zaviralci gorenja v primerjavi s standardno mešanico brez vsebnosti le teh ter določiti stopnjo gorljivosti glede na standard UL 94. Na tehnološki opremi za pripravo in izdelavo končnega granulata smo izdelali štiri različne mešanice, ki so vsebovale različne aditive za izboljšanje stopnje negorljivosti, določili stopnjo negorljivosti ter osnovne fizikalne lastnosti mešanic. Rezultate smo nato primerjali. Na osnovi primerjave rezultatov smo ugotovili, da se določene fizikalno-mehanske lastnosti mešanic precej razlikujejo, kar smo glede na različne dodane aditive tudi pričakovali. Sledi zaključek, da so tako fizikalno-mehanske lastnosti, kakor tudi stopnja negorljivosti pripravljenih mešanic, odvisne predvsem od dobre homogenizacije surovin pri procesu priprave mešanice ter enakomernosti polipropilenske (PP) matrike v fazi kompaundiranja predpripravljene mešanice. Stopnja samogasnosti se je izboljševala z zamenjavami in količinami dodanih aditivov v smeri aktivnih zaviralcev gorenja v osnovno mešanico. Tako je bila stopnja samogasnosti kontrolne mešanice številka 1, pripravljene z aditivom kalcijevega karbonata najslabša in ni dosegla minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, dosegla pa je zahteve po normi UL 94 HB na debelini 3,2 mm. V mešanici številka 2, kjer smo 25 % količine kalcijevega karbonata zamenjali z nehalogenskim aditivom za zmanjšanje stopnje gorljivosti, prav tako nismo dosegli željenih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 3, kjer smo celotno količino kalcijevega karbonata zamenjali z anorganskim aditivom magnezijevim hidroksidom, nam prav tako ni uspelo doseči minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 4, kjer smo kot zamenjavo uporabili izbrani aditiv na nehalogenski osnovi, pa smo uspeli doseči željeni rezultat in sicer stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se z nehalogenskimi anorganskimi dodatki za zmanjšanje gorljivosti ne da izdelati mešanice s stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Za doseganje le te je bilo potrebno uporabiti aditiv za zmanjšanje gorljivosti na ne-halogenski osnovi, ki je vseboval vezan fosfor, v kombinaciji s pravilno izbranim sinergistom.
Ključne besede: Nehalogenski zaviralci gorenja, Stopnja gorljivosti, Fosfor, Silikon, Polimerni materiali
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 0

252.
Čiščenje odpadnih vod iz barvalnih procesov s pomočjo naravnih odpadnih materialov
Rebeka Sirc, 2016, diplomsko delo

Opis: V tekstilni industriji nastaja velika količina odpadnih vod, ki jih poskušamo očistiti z dragimi postopki in materiali. Modelnim vodam, ko so bile obarvane z barvami za tekstil, smo z uporabo naravnih adsorbentov poskusili zmanjšati pH vrednost, električno prevodnost, skupni organski ogljik (TOC), kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter obarvanost vzorcev. Z nekaterimi naravnimi odpadnimi materiali smo dosegli cilj, z drugimi ne. V splošnem so bili rezultati najboljši v primeru smrekove žagovine, aktivnega oglja ter pri naravnem in sintetiziranem zeolitu.
Ključne besede: odpadne vode, barvalni procesi, naravni odpadni materiali, metode čiščenja, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 285; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

253.
OBLAČILNA KULTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM, V PRIMERJAVI S HRVAŠKIM ZAGORJEM
Lucija Pavleković, 2016, diplomsko delo

Opis: Dolgo 19. stoletje je obdobje, ko so se v svetu mode zgodile številne spremembe. Največji vpliv na to je imela francoska revolucija ob koncu 18. stoletja, kasneje pa je bil bistven razvoj industrije, ki je omogočil cenejšo in hitrejšo proizvodnjo blaga za izdelovanje oblačil. Pozneje se je razvila tudi konfekcija, ki je oblačila še pocenila ter jih naredila dostopna širši množici ljudi. Konfekcijska oblačila so prav tako zmanjšala razliko v oblačilnem videzu med različnimi družbenimi sloji. V začetku stoletja so prevladovala oblačila, ki so bila osvobojena neudobnih steznikov in krinolin, s časom pa so se ti kosi vrnili v modo. Sredi stoletja so ponovno prevladovala oblačila, ki so močno spominjala na modo 18. stoletja. Stezniki, ki so bili ob dolgotrajni noši škodljivi za notranje organe, in nepraktične krinoline so bili ponovno opuščeni na prelomu 20. stoletja. Takrat so se pojavila reformirana, udobnejša in preprostejša ženska oblačila. Moška moda se skozi stoletje ni spreminjala tako drastično kot ženska. V prvi polovici stoletja je prišlo do opustitve dokolenskih hlač, prevladale pa so dolge in oprijete hlače, imenovane pantalone. Najpomembnejši moški kos oblačila v celem stoletju je bil frak, ob koncu stoletja pa se je pojavil smoking, ki je aktualen še danes. Štajersko meščanstvo in plemstvo je modo večjih evropskih modnih središč posnemalo skoraj sočasno, morda le v nekoliko skromnejši in bolj zadržani izvedbi. Največji vpliv na oblačilni videz prebivalstva Štajerske je imel zagotovo cesarski Dunaj. Pomembna so bila tudi bližnja velika mesta, kot sta Gradec in Trst. Moda se je v naše kraje širila predvsem z modnim tiskom, ki je objavljal grafike najnovejših smernic velikih modnih prestolnic. Na tem področju ni zaostajalo niti hrvaško Zagorje, kjer se je moda razvijala sočasno s tisto na Štajerskem.
Ključne besede: moda, oblačilni videz, krinolina, steznik, Štajerska, Zagorje, 19. stoletje, šivalni stroj, konfekcijska oblačila, materiali
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

254.
RAZVOJ MODELA ZA NAČRTOVANJE CENTROV PREDELAVE LESA V SKLOPU GOZDNE-LESNE VERIGE
Andreja Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana možnost načrtovanja Centrov predelave lesa (CPL) na območju Slovenije. Izdelali smo model, ki je definiran kot funkcija štirih dejavnikov, t.j. gozdnatost območja, obstoječa prometna infrastruktura oziroma bližina avtocest, bližina večjih mest in lokacija že obstoječih lesno predelovalnih podjetij, ki bi se bila pripravljena razviti v CPL. Zbrani so bili razpoložljivi podatki o gozdnatosti in prometni infrastrukturi. Izvedena je bila anketa z 41 vprašanji, ki je bila poslana desetim lesnopredelovalnim podjetjem. Na ta način smo pridobili podatke o podjetjih, o njihovi trenutni dejavnosti in ugotovili smernice podjetij za nadaljnji razvoj ter njihovo zainteresiranost, da bi se razvili v CPL. Na podlagi zbranih podatkov in na osnovi analize anket smo razvili model, s pomočjo katerega smo določili smiselnost ustanavljanja CPL ter možne lokacije teh centrov.
Ključne besede: Podnebne spremembe, Naravni materiali – les, Predelava lesa, Center predelave lesa, Modeliranje in simulacija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

255.
KONKURENČNE LASTNOSTI GRADBENIH MATERIALOV V MONTAŽNI GRADNJI
Vesna Rizman, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v informacijskem svetu. Poplava informacij je tolikšna, da je današnji kupec izgubljen. Zaradi tega, naš življenski projekt, kot je izgradnja lastnega doma, predstavlja vedno večji izziv. Naš namen je bil s konkretno primerjavo izbranih gradbenih materialov preveriti bistvene lastnosti, ki vplivajo na mikroklimo in varnost v bivalnih prostorih. Najpomembnejša faktorja sta zdravje in ugodje ljudi v prostorih. Zaradi tega smo podrobneje raziskali pojav vlažnosti v stenah montažne gradnje. Vlažnost se med drugim lahko pojavi tudi kot posledica difuzije vodne pare skozi steno objekta. Ta nastane zaradi temperaturne razlike med zunanjo in notranjo temperaturo. Daljša izpostavljenost vlagi lahko pripelje do nastanka plesni, ki negativno vpliva na zdravje ljudi. Osnova za delo nam je bila direktiva 31/2010/EU, Pravilnik PURES 2010; Uradni list RS, št. 52/10. Pravilnik obravnava toplotno zaščito, določa sanacije stavb in podaja minimalne zahteve za energetsko učinkovitost. V pravilniku je nedvoumno zabeleženo, da je za neoporečen zrak v nizkoenergetskih in pasivnih hišah nujno potreben rekuperator. Primerjali smo tudi zrakotesnost stavb, ki je določen po Blowerjevem testu. Analizo našega dela smo združili v primerjalni matriki. Nedvoumen rezultat našega dela nam je podal preračun treh referenčnih sten, pri katerih smo uporabili najpogostejše materiale za preračun difuzije in posledično pojava rosenja stene. Dovoljena kondenzirana vlažnost v steni stavbe in sam cikel sušenja je določen v Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Poglavje marketing rešuje vprašanje, na kakšen način lahko ponudniki montažnih gradenj pomagajo kupiti svoj bivalni prostor.
Ključne besede: gradbeni materiali, montažna gradnja, izolacijske lastnosti materialov, konkurenčna prednost, PIMS analiza, komuniciranje s tržiščem
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 587; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (9,44 MB)

256.
Sodobna enodružinska hiša iz tradicionalnih materialov v Kozjanskem parku
Tanja Čuk Gaber, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga je osredotočena na snovanje enodružinske hiše iz tradicionalnih materialov na območju Kozjanskega parka. Opisana je tipologija Kozjanskega parka, kjer je razvoj gradnje zaradi oddaljenostjo od središča počasnejši kot v drugih delih Slovenije. V nalogi je predstavljena splošna enodružinska hiša in podrobno opisana kozjanska hiša. Ta dva tipa sem združila in ustvarila načrt ene hiše. Rezultat je sodobna enodružinska hiša iz tradicionalnih materialov.
Ključne besede: arhitektura, enodružinska hiša, tradicionalna hiša, Kozjanski park, tradicionalni materiali
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 323; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (8,91 MB)

257.
Priprava in karakterizacija nanoceluloze iz različnih virov
Anja Zagorc, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se vedno bolj poudarja pomembnost različnih naravno obnovljivih materialov. Eden pomembnejših je celuloza, ki jo najdemo v različnih rastlinskih virih. Poleg konvencionalnih virov celuloze se v zadnjem času raziskujejo tudi nekonvencionalni, ki so pogosto stranski produkti prehrambnih rastlin v kmetijstvu. V okviru diplomske naloge smo raziskali nekaj rastlin kot potencialnih virov tekstilnih vlaken. Proučili smo koprivo, vrbo, brnistro, velecvetno mrtvo koprivo, lucerno in konopljo. Najprej smo iz stebel izolirali vlakna, ki smo jih okarakterizirali. Izolirana vlakna so imela ustrezne tekstilno tehnološke lastnosti. Izolirana vlakna smo uporabili za pripravo nanokristaline celuloze. Opazovali smo morfološke značilnosti delcev nanokristaline celuloze in določili njihovo velikost. Delci so bili paličaste oblike velikosti med 205nm do 569nm. Določili smo še zeta potencial dispergiranih delce, ki kaže na stabilnost delcev v disperziji.
Ključne besede: naravno obnovljivi materiali, izolacija vlaken, lastnosti vlaken, nanoceluloza
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

258.
Organizacija zimske službe vzdrževanja cest v občinah Šentilj in Strass - Spielfeld
Andreja Maček, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti delovanje zimske službe v občini Šentilj in v občini Strass - Spielfeld. V ta namen so najprej predstavljene zakonske podlage, ki so osnova za izvajanje zimske službe pri nas in v Republiki Avstriji. Nadalje je v diplomskem delu izpostavljena organizacija in sama izvedba zimske službe v obeh občinah. Podrobneje je predstavljena primerjava v načinu izvajanja zimske službe, uporaba posipnih materialov, mehanizacije in sistema obveščanja. Na osnovi primerjave med obema občinama so v zaključku diplomskega dela podani predlogi za izboljšanje organiziranosti zimske službe v občini Šentilj.
Ključne besede: ceste, organizacija, zimska služba, mehanizacija, posipni materiali, optimizacija, Občina Šentilj, Občina Strass - Spielfeld
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

259.
TEHNOLOGIJA UPORABE FRP KOMPOZITOV, TER BETONOV VISOKE IN ULTRA VISOKE TRDNOSTI V GRADBENIH KONSTRUKCIJAH
Kevin Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: Beton je kot konstrukcijski material še vedno najbolj uporabljen material. Betonska konstrukcija, armirana z jeklom, zahteva nenehno vzdrževanje, saj v nasprotnem primeru zaradi korozije betona in jekla armiranobetonski objekti sčasoma propadajo. Polimerni kompoziti ali FRP (ang. Fibre Reinforced Polymers) so materiali, ki se po svetu uporabljajo v vse namene. Vedno več pa se uporabljajo tudi v namene grajenja, saj zaradi dobrih lastnosti konkurirajo armirnemu jeklu v betonskih konstrukcijah. V diplomski nalogi se dotaknem še dveh novejših materialov. Beton visoke trdnosti ter beton ultra visoke trdnosti sta materiala, ki se v svetu gradbeništva še uvajata, vendar že kažeta na odlične lastnosti ter ekonomsko uporabnost.
Ključne besede: gradbeništvo, novejši materiali, tehnologija uporabe, vlaknasti polimerni kompoziti, beton visoke trdnosti, beton ultra visoke trdnosti
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 501; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

260.
IZOBRAŽEVANJE OTROK Z AVTISTIČNO MOTNJO
Mateja Bertoncelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Avtistična motnja je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske sposobnosti, omejene interese in ponavljajoče se aktivnosti. Diplomsko delo temelji na izobraževanju šoloobveznih otrok z avtistično motnjo, ki obiskujejo različne izobraževalne ustanove v Sloveniji. Preučili smo, katere izobraževalne ustanove ponujajo ustrezne programe za osnovnošolske otroke z avtistično motnjo. Predstavili smo izobraževalne programe, ki so pogojeni s stopnjo avtistične motnje in morebitnimi pridruženimi motnjami, ki jih ima otrok. Osredotočili smo se na izvajanje primernih metod, tehnik in pristopov, ki so namenjeni otrokom z avtistično motnjo. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, katere metode in tehnike izobraževanja so za otroke z avtistično motnjo najbolj primerne. Zanimalo nas je, katere izobraževalne ustanove jih izvajajo, kaj vpliva na izbor ustrezne metode in pripomočkov za izobraževanje ter kako dostopna in kakovostna so izobraževanja. Z anonimno spletno anketo smo anketirali starše otrok z avtistično motnjo, starih od 6 do 18 let. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se otroci z avtistično motnjo izobražujejo v različnih izobraževalnih ustanovah, lahko tudi v redni osnovni šoli, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. V posameznih programih izobraževanja strokovni kader uporablja različne metode in tehnike izobraževanja, ki ustrezajo posameznemu otroku glede na stopnjo avtistične motnje in morebitnih pridruženih motenj. Zelo pomembna faktorja sta znanje in motiviranost strokovnega kadra, ki dela z otrokom.
Ključne besede: avtistična motnja, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtistično motnjo, metode in tehnike izobraževanja, materiali in pripomočki za izobraževanje
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 739; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici