| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis tehnologije 3D tiska izdelkov
Jernej Kogovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi bomo celovito ovrednotili okoljski odtis večine tehnologij za 3D-tisk tako termoplastičnih materialov kot kovinskih in drugih materialov. Pregledali bomo okoljski vpliv posameznih tehnologij 3D-tiska tako z vidika obratovanja stroja za 3D-tisk in okoljskih vplivov med obratovanjem kot okoljskih vplivov materiala, ki ga posamezne tehnologije 3D-tiska uporabljajo za izdelavo izdelkov. V drugem delu zaključnega dela pa bomo primerjali izdelavo preprostega plastičnega izdelka bodisi s tehnologijo 3D-tiska bodisi s tehnologijo tlačnega ulivanja plastike.
Ključne besede: 3D-tisk, filament, umetni material, okoljski vpliv
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

2.
Analysis of flocculation/flotation as wastewater pretreatment
Julia Olmedo Gomez, 2021, diplomsko delo

Opis: The purpose of this bachelor thesis is to optimize pretreatment of a wastewater from cosmetic industry. The current cleaning process in industry consists of two steps, namely i) AOP (Advanced Oxidation Process), and ii) flocculation/flotation (FF). However, as the HEM (n-Hexane Extractable Materials) decreases the efficiency of the AOP process by heavily blocking the light to penetrate in the wastewater to be cleaned, a first FF in acid environment is introduced in the process as pretreatment. The parameters that were varied to carry out the optimization were i) Fe2(SO4)3 content added in first FF and, ii) H2O2 content. To precise, JAR tests werecarried out to make the FF and the sample was put in a 1.8 L reactor and subjected to UV light in the AOP treatment. For the better distribution of the H2O2 and Fe2(SO4)3 addition to the cleaning process the design of experiment was used. The HEM measured wascarried out according to standard method “United States Environmental Protection Agency (EPA), Method 1664, Revision B: n-Hexane Extractable Material (HEM; Oil and Grease) and Silica Gel Treated n-Hexane Extractable Material (SGT-HEM; Non-polar Material) by Extraction and Gravimetry”. We found that the percentage of removal is very high, it goes from 96.3% till more that 99.9%. In average, with this new first FF, the percentage of removal is 98.61% which represents a very high enough removal rate of HEM to achieve the WW disposal limits in most cases. Only 3 out of 9 experiments exceeded the emission limit of 100 mg/L of HEM due to the type of surfactant, which we can conclude it has a strong influence in the removal of HEM.
Ključne besede: AOP, n-hexane extractable material, wastewater pretreatment, flocculation/flotation
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga
Zala Serianz, 2021, diplomsko delo

Opis: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov. V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih. Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Ključne besede: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Uporaba mešanih šablon za pripravo hierarhično poroznih polimerov
Patricija Potisk, 2021, diplomsko delo

Opis: Porozni polimeri so zaradi svojih specifičnih lastnosti (visoka poroznost, nizka gostota, visoka specifična površina, pretočnost itd.) perspektivni materiali s širokim spektrom aplikacij. Namen diplomskega dela je bila priprava visoko poroznega polimera s kombinacijo dveh tehnik za doseganje porozne strukture. Najprej smo s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn pripravili trden polimerni nosilec, v notranjost katerega smo prenesli emulzijo z visokim deležem notranje faze (HIP emulzijo) tipa voda v olju. Kot monomera smo uporabili trimetilpropan tris(3-merkaptopropionat) (TMPTMP) in divinil adipat (DVA). Notranja faza HIP emulzije je v našem primeru predstavljala 80 % celotne prostornine emulzije. Po fotopolimerizaciji HIP emulzije v notranjosti PMMA nosilca v UV komori je sledilo čiščenje v Soxhletovem aparatu s topili etilacetatom in etanolom, ki sta iz produkta odstranila PMMA zrna. Morfologijo vzorca smo proučili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Za primerjavo smo uporabili vzorce, ki smo jih dobili s polimerizacijo v masi in polimerizacijo v raztopini. Rezultati analize so pokazali, da nam je uspelo sintetizirati hierarhično porozen polimer z odprto celično strukturo. Polimerna zrna smo uspešno odstranili, saj so na njihovih mestih nastale večje primarne pore. Povezane so bile z manjšimi kanali, ki so bili posledica stičišč med zrni. Zaradi uporabe HIP emulzije je bil porozen tudi skelet. Takšni materiali so pretočni in imajo višjo specifično površino kot materiali pripravljeni s polimerizacijo v masi in raztopini. Vse vzorce smo okarakterizirali še s porozimetrijo po BET (Brunauer-Emmett-Teller) metodi in preverili njihovo sestavo s Fourierovo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in elementno analizo.
Ključne besede: poroznost, HIP emulzija, poliHIPE material, sintranje, tiol-en
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
Problematika grizenja repov pri prašičih - vidik rejca
Nadja Jager, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Ključne besede: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Definiranje izhodišč za izbiro optimalnega stavbnega pohištva v enostavnih objektih
Bogdan Sirk, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri zunanjem stavbnem pohištvu, kot so okna, se vedno bolj izpostavljajo naslednje lastnosti: toplotna prehodnost, zvočna izolativnost, varnost, svetlobna prepustnost, kakovost tesnjenja, mehanske obremenitve, trajnost in vzdrževanje. Za prenašanje obremenitev obstaja neskončno konstrukcijskih možnosti ne glede na uporabljen osnovni material okenskega profila. Najbolj razširjen profil za izdelavo oken je iz PVC materiala, kateri ima različno število komor in ojačitve v notranji strukturi. Za toplotno prehodnost in statičnost elementov stavbnega pohištva je pomembna ojačitev profila, ki prevzema obremenitve zasteklitve, katere so večkrat večjih dimenzij. Zato smo z metodo mehanskega preizkušanja (natezni in upogibni preizkus) preverili tehnične lastnosti ojačitvenih materialov. Ugotovili smo, da kompozitni material s steklenimi vlakni (PBT) dobro izpodriva jekleno ojačitev pri PVC okenskem profilu, katera slabo vpliva na toplotno prehodnost okna.
Ključne besede: stavbno pohištvo, ojačitveni material, natezni in upogibni preizkus
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

7.
Upravljanje z direktnim in indirektnim materialom v podjetju unior d.d.
Tomaž Hohler, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja z namenom, da bi zagotovila čim nižje stroške proizvodnega procesa ter hkrati minimalizirala količino zalog, vpeljujejo metode, ki standardizirajo procese, empirično določijo količine zalog ter posredno minimalizirajo stroške. V ta namen so se v podjetju Unior d. d., v obratu OOK, odločili za postopno uvajanje metod, kot so načela vitke proizvodnje, sistema kanban, metode minimalnih zalog itd. V okviru magistrskega dela sem se predvsem osredotočil na vzpostavitev sistema za upravljanje z direktnim in indirektnim materialom. V sklopu projekta smo s pomočjo metode 5S organizacijsko uredili skladiščne omare, empirično določili minimalne, signalne in maksimalne zaloge za direktni in indirektni material, vzpostavili sistem razdeljevanja direktnega materiala na delovnih strojih po načelih sistema kanban. Vzpostavljenemu sistemu smo definirali obrazce za izračun zalog, nadzor sistema in definiranja enolično določenega razdeljevanja orodja in opremili posamezne segmente z delovnimi navodili ter priporočili. Na koncu magistrskega dela sem tudi finančno opredelil projekt ter ga analiziral.
Ključne besede: minimalne zaloge, kanban, direktni material, indirektni material, metode, vitka proizvodnja
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

8.
9.
Prenova procesa hrambe in posredovanje materiala s posebnimi pogoji v izbranem podjetju
Jakob Korenini Resnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaradi želje po povečanju zanesljivosti naprav v garancijskem obdobju smo se odločili za raziskavo o izboljšanju skladiščenja in posredovanja občutljivega materiala. Ker se v proizvodnji uporabljajo materiali in sestavni deli z različnimi zahtevami glede skladiščenja tega materiala, smo ga razdelili na šest različnih skupin glede na pogoje skladiščenja. Za vsako vrsto materiala smo analizirali obstoječe stanje ter določili, kakšne spremembe so potrebne, da pri občutljivem materialu ne povzročimo poškodb med procesom skladiščenja in posredovanja. Spremembe niso bile potrebne pri vseh vrstah materiala, saj smo pri določenih ugotovili, da je skladiščenje in posredovanje ustrezno s predpisi in varno. Vsako predlagano spremembo smo ustrezno pojasnili ter upravičili vsako dodatno investicijo z ustreznimi argumenti in primerjavami. Zaključili smo, da so vse predlagane spremembe upravičene, saj vplivajo na končno kakovost izdelka, ki ga podjetje izdeluje.
Ključne besede: skladišče, proces, material, posebni pogoji
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici