| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dojenje in začetne težave : diplomska naloga
Petra Korošec, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: novorojenčki, matere, dojenje, začetne težave pri dojenju, porodnišnice
Objavljeno: 14.01.2009; Ogledov: 4777; Prenosov: 847
.pdf Celotno besedilo (420,03 KB)

2.
Prehrana med nosečnostjo in dojenjem
Petra Slemenjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela je usmerjena v prehrano med nosečnostjo in dojenjem in je razdeljena na dva dela. V prvem delu je opisana prehrana med nosečnostjo in osnove prehranjevanja nosečnice. Opredeljena je prehrana v času dojenja. Opisane so tudi razvade v času dojenja in škodljivosti teh razvad. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi v dispanzerju za otroke in nosečnice. Z anketnimi vprašanji smo ugotavljali, koliko so ženske osveščene o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo in dojenjem, od kod oziroma kje so dobile prve informacije o dojenju in o pravilni prehrani med dojenjem. Zanimalo nas je tudi ali so nosečnice dobile dovolj informacij o pomembnosti pravilne prehrane med nosečnostjo in dojenjem. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so dobile ženske dovolj informacij o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo in dojenjem in da so največ teh informacije dobile v šoli za starše.
Ključne besede: prehrana nosečnice, prehrana doječe matere, vegetarijanstvo, zdravstvena vzgoja, dojenje.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3422; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (1023,03 KB)

3.
4.
UVAJANJE OTROK V VRTEC
Maja Rojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uvajanje otrok v vrtec je predstavljena raziskava o težavah otrok ob vstopu v vrtec, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med trajanjem težav ob vstopu v vrtec in spolom ter starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere, strahovi in pomisleki staršev, pripravo otroka na vstop v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka v vrtec. V raziskavo je bilo vključenih 85 staršev, ki so vpisali svoje otroke v vrtec v obdobju med septembrom in decembrom 2009. Otroci so bili ob vstopu v vrtec stari od 11 mesecev do 5 let in 3 mesece. Anketne vprašalnike so izpolnili starši otrok, ki so obiskovali vrtce Polzela, Braslovče, Trnava in Šempeter. Rezultati so pokazali, da ni značilnih razlik v trajanju težav ob vstopu otroka v vrtec glede na otrokov spol, pripravo otroka pred in ob vstopu v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka iz vrtca. Ugotovljena pa je bila značilna povezanost med trajanjem težav ob vstopu otroka v vrtec in starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere ter pomisleki staršev.
Ključne besede: uvajanje otrok v vrtec, težave ob vstopu v vrtec, izkušnje z varstvom, priprava na vstop v vrtec, ločitve otroka od matere, pomisleki staršev
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2385; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (333,97 KB)

5.
Prireja mleka bikovskih mater na konvencionalni kmetiji
Katja Koler, 2011, diplomsko delo

Opis: Analizirali smo rezultate kontrole prireje mleka na družinski kmetiji s statusom reje bikovskih mater v obdobju 16 let, in sicer od leta 1994 do 2010. Vključene so bile tri generacije krav molznic lisaste pasme s standardno laktacijo. V prvi generaciji so bile odbrane bikovske matere in potencialne bikovske matere, v drugi generaciji potomke krav iz prve generacije in v tretji generaciji potomke krav iz druge generacije. Ugotavljali smo, ali lahko na osnovi rejskega cilja in selekcijskega napredka pričakujemo, da bodo potomke bikovskih mater imele enake oziroma boljše proizvodne parametre. Povprečna količina prirejenega mleka v standardni laktaciji je pri prvi generaciji znašala 6458 ± 671 kg. Povprečje maščob v mleku je pri prvi generaciji znašalo 4,01 ± 0,45 %, pri beljakovinah pa je bilo 3,49 ± 0,46 %. V enakem obdobju je v Sloveniji pri lisasti pasmi znašalo povprečje proizvedenega mleka 4586 kg mleka, kar nam pove, da smo imeli pri vseh treh generacijah večjo količino mleka, in sicer 5905 kg. Slovensko povprečje maščob v mleku je v enakem obdobju znašalo 4,12 %. Glede na rezultate smo tako prišli do zaključka, da je povprečje maščob pri generacijah enako slovenskemu povprečju. Ravno nasprotno pa se je pokazalo pri beljakovinah, ki so presegle slovensko povprečje. Beljakovine so pri generacijah v povprečju znašale 3,47 %, medtem ko je slovensko povprečje beljakovin pri lisasti pasmi znašalo 3,32 %. Povprečna količina mleka je bila pri vseh treh generacijah višja za 22,33 % od slovenskega povprečja lisaste pasme v obdobju od 1994 do 2010. Skupno povprečje maščob v mleku je bilo enako kot pri slovenskem povprečju za lisasto pasmo. V odstotkih beljakovin, je razlika povprečja vseh treh generacij v standardni laktaciji s slovensko lisasto pasmo presegala za 4,3 %. Po obravnavi vseh podatkov smo tako ugotovili, statistično značilno razliko (p<0,05) v količini mleka med prvo in drugo generacijo (p=0,054). Statistično značilne razlike (p<0,05) med generacijami v maščobah in beljakovinah v standardni laktaciji pa nismo ugotovili, saj se prva generacija statistično ne razlikuje od druge in tretje generacije. Na podlagi vseh dobljenih podatkov tako zaključujemo, da povprečni rezultati vseh treh generacij krav molznic v standardni laktaciji dosegajo rejski cilj za lisasto pasmo in presegajo slovensko povprečje proizvodnje mleka za lisasto pasmo.
Ključne besede: prireja mleka, bikovske matere, selekcija
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1386; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (488,11 KB)

6.
Matere-odvisnice od prepovedanih drog
Lea Unetič, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Odvisnost od prepovedanih drog je kronična bolezen, ki prizadene vsak sistem v človeškem telesu. V diplomskem delu so predstavljene matere, odvisnice od prepovednih drog, vpliv prepovedanih drog na nosečnico, otročnico in mater ter vpliv prepovedanih drog na otroka, ki zaradi materinega uživanja drog največkrat občuti posledice v obliki tako imenovanega neonatalnega abstinenčnega sindroma. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Analiza domače in tuje strokovne literature nam je omogočala opredelitev teoretičnih izhodišč. Sklep. Zloraba opioidnih in drugih psihotropnih snovi ne škoduje samo zdravju mater, odvisnih od prepovedanih drog, temveč vpliva tudi na otroka. Novorojenček težko uravnava notranje okolje z zunanjim in s stikom z okoljem ne zmore oblikovati nevrološko -vedenjskih odgovorov. Danes vemo, da se nevrološki - vedenjski odgovori pri otroku izboljšujejo s podporno zdravstveno nego. Vloga medicinske sestre je zelo pomembna, saj materi in otroku pomaga obvarovati zdravja.
Ključne besede: Ključne besede: droge, matere, uživalke prepovedanih drog, nosečnost in vpliv prepovedanih drog, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 900; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (673,33 KB)

7.
Prireja mleka bikovskih mater na konvencionalni kmetiji
Katja Koler, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: prireja mleka, bikovske matere, selekcija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 243; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

8.
ANONIMNO ROJSTVO OTROKA
Jerneja Šisernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Število smrti novorojenčkov ter zapustitve otrok po rojstvu se po večini držav sveta povečuje iz dneva v dan. V želji rešiti ta problem so našli zakonodajni organi v uzakonitvi legalne zapustitve otroka, pri kateri bi matere ostale anonimne. Otroka bi tako z oddajo v posvojitev rešili gotove smrti, matere pa pri tem ne bi bile kazensko odgovorne za oddajo svojega otroka institucijam, odgovornim za prevzem zapuščenih otrok, po večini so to bolnišnice. Kadar otrok ni zaželjen, predstavlja institut anonimnega rojstva otroka eno izmed legalnih možnosti, ki so ponujene materam, ko se znajdejo pred težko odločitvijo ali ohraniti otrokovo življenje ali ne. Pojem anonimnega rojstva pa ne vsebuje samo pravic matere, temveč se morajo upoštevati tudi pravice otrok, brez katerih tega instituta navsezadnje sploh ne bi niti potrebovali. Pravno podlago za samo uzakonitev anonimnega rojstva najdemo v mednarodnih dokumentih, predvsem v Konvenciji o otrokovih pravicah. Le-ta v 7. členu načelno omogoča, da države podpisnice znotraj svoje zakonodaje same preučijo ta institut in se nato odločijo, ali ga bodo uzakonile. Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah pa nadalje tudi določata otrokove pravice in njihovo pravico poznati svoj izvor. Naloga zakonodajnih organov je tako, da se tudi otrokom zagotovi, da se bodo njihove pravice, tako kot materine dosledno in sorazmerno upoštevale. Za spoštovanje določil Evropske konvencije o človekovih pravicah pa skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dosedanji praksi obravnavalo kar veliko primerov, ki se tičejo samega anonimnega rojstva. Čeprav je Republika Slovenija podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, trenutno še nimamo uzakonjenega anonimnega rojstva otrok. Zakonodajna ureditev posvojitve, ki pa jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, trenutno ne omogoča, da bi posvojen otrok v Sloveniji imel zakonsko možnost zahtevati podatke o svojih bioloških starših. Zato sem se odločila preveriti, ali se jim s tem kršijo njihove človekove pravice, predvsem 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki daje otrokom pravico do zasebnega in družinskega življenja.
Ključne besede: anonimno rojstvo, anonimne zibelke, človekov izvor, pravica do zasebnega in družinskega življenja, otrokove pravice, pravice matere do anonimnosti, posvojitev in otroški izvor.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (994,19 KB)

9.
NEKATERI DEJAVNIKI SPREMEMB V DRUŽINAH S PREDŠOLSKIM OTROKOM
Sandra Sukič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Nekateri dejavniki sprememb v družinah s predšolskim otrokom je bilo spoznati in opredeliti spremembe na področju družine, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili in opredelili pojem družine, potem tudi sam prehod iz moderne v postmodernizem, predstavili spremembe, ki so se zgodile na področju oblik in kompozicije družine ter tudi maritalne, rodnostne, societalne in demografske spremembe. Opredelili pa smo tudi vlogo očeta, matere in otroka v postmoderni družbi. Empirični del pa zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 80 staršev predšolskih otrok iz Gornjih Petrovec, Murske Sobote in Maribora. Zanimalo nas je, ali so nastale spremembe v družinskem življenju posledica pluralizacije družinskih oblik, ali so spremenjene družinske oblike povzročile spremenjene vloge očeta, matere in otroka, ali spremenjena potrošniška družba vpliva na družino oz. otroke. Ugotoviti pa smo želeli še, ali smo Slovenci nagnjeni k tradicionalnemu načinu družinskega življenja. Vse pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS (Statistical Package for the Social Scinces) in jih nato tudi tabelarično prikazali. Ugotovljeno je bilo, da so se spremembe na področju družine v zadnjih desetletjih dogajale; spremenile so se vloga očeta, matere in otrok, potem tudi spremembe oblik družin, spremembe na področju rodnosti, zakonske zveze in demografske spremembe, vse večji je tudi poudarek na materializmu oz. blaginji, vendar pa smo tudi ugotovili, da se anketiranci v našem primeru še nagibajo k tradicionalnim družinskim vzorcem.
Ključne besede: družina, intradružinska dinamika, postmodernizem, spremembe, vloga matere, vloga očeta, vloga otroka
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
ODLOČILEN VPLIV IN MEJE PODJETJA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Vesna Težak, 2016, magistrsko delo

Opis: Četudi se pravila konkurenčnega prava v Pogodbi o delovanju Evropske unije ('PDEU') nanašajo na podjetje, ni pojem podjetja nikjer definiran. Natančna definicija razsežnosti podjetja pa je v praksi ključna za presojo, katere določbe konkurenčnega prava EU se bodo v konkretnem primeru uporabile. Zato je Sodišče EU v svoji praksi izoblikovalo doktrino ekonomske enote, ki med drugim predvideva, da se lahko družba mati in družba hči dojemata kot eno podjetje za namene konkurenčnega prava EU. V ta namen je potrebno presoditi, ali ima družba mati na ravnanje družbe hčere možnost izvrševati odločilen vpliv in ali ta odločilen vpliv tudi dejansko izvršuje. Pričujoče delo se osredotoča na interpretacijo podjetja oziroma ekonomske enote v kontekstu dveh različnih vprašanj: prvič, ali oz. kdaj so sporazumi oziroma usklajena ravnanja med družbo materjo in družbo hčerjo zajeti s prepovedjo v členu 101(1) PDEU, ter drugič, ali in kdaj lahko Evropska Komisija globo za kršitve konkurenčnih pravil EU s strani družbe hčere pripiše družbi materi. Način, kako Sodišče EU in Komisija presojata možnost in dejansko izvrševanje odločilnega vpliva družbe matere nad družbo hčerjo v okviru teh dveh področij, ni enak. To posledično pomeni, da razsežnost podjetja v teh dveh kontekstih ni identična. Naloga tako skuša odgovoriti na vprašanje, ali je dvojen pristop k definiciji podjetja utemeljen z različnimi cilji posameznih določb konkurenčnega prava EU, ali pa bi moral biti pojem ekonomske enote oziroma podjetja v konkurenčnem pravu EU biti definiran enoznačno.
Ključne besede: ekonomska enota, odločilen vpliv, odgovornost družbe matere, člen 101 PDEU
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 893; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (893,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici