| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2015; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
SLUČAJNI GRAFI
Marko Pasterk, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava slučajne grafe. Osrednja tema so lastnosti, ki veljajo za skoraj vse grafe. V uvodnem delu so podane definicije iz verjetnosti in teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. V prvem poglavju s pomočjo matematičnega upanja določimo eno zgornjo in eno spodnjo mejo za dominantno število in neodvisnostno število grafa. Prav tako dokažemo obstoj grafa z velikim kromatičnim številom in velikim notranjim obsegom. V drugem poglavju sta predstavljena dva verjetnostna modela, s katerima opišemo lastnosti skoraj vseh grafov. Nekaj teh lastnosti tudi dokažemo. V zadnjem poglavju definiramo pragovne funkcije in določimo prag za lastnost obstoja izoliranih vozlišč v grafu G^p in za lastnost obstoja fiksnega grafa H kot podgraf v grafu G^p.
Ključne besede: slučajni graf, matematično upanje, Markova neenakost, verjetnostni model, pragovna funkcija, metoda drugega momenta
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1120; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (241,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici