| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Igra nim in njena uporabnost v šolski situaciji
Aleš Prapertnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava igro Nim, saj pri pouku matematike spodbuja različne oblike mišljenja, ustvarjalnosti, nasploh pa je smiselno, da se učenci spoznajo s praktično uporabnostjo in pomenom učenja matematike. Igra pri samem pouku ni sama sebi namen, temveč lahko z njo dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje, predvsem pa poglablja teoretično znanje in razvija strateško razmišljanje. V diplomskem delu so predstavljene različne verzije igre Nim, vse od preproste igre odštevanja do klasične igre Nim in njenih razširitev. Podana je evalvacija uporabe preprostejših verzij igre na vzorcu 53 osnovnošolskih učencev, razdeljenih v dve skupini med 4. in 9. razredom. Skupino I so sestavljali učenci drugega triletja, skupino II pa učenci tretjega triletja. Primerjali smo, kako učenci dojemajo igro in njeno strategijo ter kako učinkovita je igra glede na starost učencev in velikost skupin. Ugotovitve kažejo, da je igro nekoliko bolje dojela mlajša skupina, odzivi udeležencev do igre in s tem uporaba hevrističnih metod pri obeh skupinah pa so bili zelo podobni. Velikosti skupin pri doseganju boljših rezultatov niso igrale pomembne vrednosti. Praktični del diplomskega dela opisuje dve računalniški aplikaciji igre, ki sta pripravljeni za namene naloge.
Ključne besede: Didaktična igra Nim, strateško razmišljanje, matematična pismenost, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 1205; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

2.
Zakaj poučevati matematiko
Darjo Felda, Mara Cotič, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Ko pri začetnem pouku matematike otroku predstavljamo matematične vsebine, največkrat izhajamo iz abstraktnih temeljev in ne iz izkušenj, ki jih otrok že ima, s čimer je pretrgana vez med matematiko in stvarnim svetom oziroma med matematiko in tistim matematičnim svetom, ki ga otrok že pozna. V nasprotju s tem bi moral učitelj učenca usmerjati, da skladno s svojimi izkušnjami in sposobnostmi viša raven matematične pismenosti, obenem pa gradi abstraktni matematični odsev stvarnega sveta ter bogati svoj matematični jezik. V zadnjem času se poudarja pomen igre oziroma dejavnosti, v katerih naj bi bil otrok aktivno udeležen. Z vživljanjem v problemsko situacijo in v razreševanje le-te naj bi spoznaval nove koncepte in strategije. Poraja pa se dvom, ali je v učni praksi res zaživel tak način pouka ali pa se dejavnosti uvajajo zgolj kot neka začetna motivacija, ki izzveni v prenašanje oziroma sprejemanje faktografskega znanja. Otrok mora nova spoznanja sproti prilagajati že usvojenim znanjem in povezovati matematiko z realnimi situacijami. Le tako občuti varnost, zadovoljstvo in uspeh ter je motiviran za doseganje novih znanj, s čimer učenje in poučevanje matematike dobita pravi smisel.
Ključne besede: začetni pouk, matematika, problemska situacija, matematično znanje, matematična pismenost
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 348; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (145,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici