Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok« smo analizirali povezave med telesnimi razsežnostmi, sestavo telesa in gibalnimi sposobnostmi otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok, telesno sestava otrok, merjenje telesnih razsežnosti, telesne sestave in gibalnih sposobnosti otrok ter zapisali nekaj dosedanjih raziskav, ki so povezane z naslovom diplomskega dela. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, v kateri je sodelovalo 28 otrok (predšolske skupine in 1. razreda). Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Pridobljene podatke smo obdelali v program SPSS. Ugotovili smo, da med razmerjem obseg pasu/telesna višina in gibalno učinkovitostjo obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednja/zmerna povezanost. Za povezanost med deležem maščobne mase in gibalno učinkovitostjo otrok smo ugotovili, da obstajata statistično značilna povezava (p<0,05) ter negativna srednje/zmerna povezanost. Za povezanost telesne višine in koordinacije otrok, ki so sodelovali v raziskavi, pa smo ugotovili, da statistično značilna povezava ne obstaja (p>0,05), za to velja pozitivna nizka/šibka povezanost.
Ključne besede: Razmerje obseg pasu/telesna višina (WHtR), gibalna učinkovitost otrok, maščobna masa otrok, koordinacija otrok, telesna višina otrok.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Uvod: Inzulin je anabolni hormon, ki ima tako anti-lipolitične kot lipogene učinke in učinke na sintezo beljakovin. Zato je pogosto, da ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prejemajo inzulinsko terapijo, pridobijo težo, kar je lahko škodljivo in predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni in druge bolezni ter samo umrljivost. To lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in zdravstveno vzgojo, individualno ter celostno obravnavo vsakega bolnika. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled literature. Iskali smo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize in sinteze. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Po vsebinski analizi sedmih člankov smo ugotovili, da inzulinska terapija povečuje telesno maso, v odvisnosti od dejavnikov, kot so: starost, trajanje zdravljenja z inzulinom, telesne mase pred uvedbo inzulina, s sladkorno boleznijo povezana stiska, vrsta inzulina, začetni in titrirani odmerek. Razprava in sklep: Opolnomočenje bolnikov za večji nadzor nad sladkorno boleznijo z bolj zdravim življenjskim slogom in samokontrolo lahko izboljša nadzor nad glikemijo, telesno maso in zmanjša tveganje za zaplete. Izboljšanje kakovosti življenja, zlasti s prehrano, omogoča, da se bolniki bolje počutijo in pozitivno vplivajo na potek same bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, telesna masa
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 91
Celotno besedilo (579,74 KB)

Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 68
Celotno besedilo (4,89 MB)

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Ključne besede: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 2217; Prenosov: 431
Celotno besedilo (1,54 MB)