| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Marksistični pogled na družbo in vzroke kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miha Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: Od odkritja Amerike, francoskih revolucij in do obeh svetovnih vojn, se je kapitalizem iz ekonomskega sistema počasi in vztrajno spreminjal in se spremenil v svetovno družbeno totalitarni politični sistem. V sistem, kjer je njegovo bistvo (obstoj) strukturno družbeno nasilje. Strukturno nasilje kot: diskriminacija, uničevanje (okolice, planeta itd.), ropanje, genocid, ustvarjanje revščine, ustvarjanje strahu (umetnega strahu), ustvarjanje kriminalitete in kaznivih dejanj (posledično tudi spodbujanje ljudi k izvajanju kaznivih dejanj, kriminalitete), povzročanje suženjstva (sužnje-lastništva), deljenje družbe (deljenje družbe na določene dela oziroma razrede; bogati – revni, levi – desni itd, to prinaša sovraštvo, uničevanje in predvsem dobiček kapitalistom). V sistemu, kjer je prisotna "posebna" skupina ljudi, ki obvladuje celotno družbo in svet to je "elita". Kapitalizem je sistem kjer se živi življenje manjšine (manjšina, ki obvladuje in diktira družbi, da je potrebno slediti velikemu "družbenemu" kapitalu) in se sledi njihovim "sanjam" – gonji po dobičku, zasebnem kapitalu. Celotna družba, njena produkcija (industrija) in njene institucije (šole, mediji, sodstvo itd.) so podrejene in temeljijo na doseganju zasebnega kapitala manjšine. Povečini se težnja po doseganju zasebnega kapitala odraža tudi v smrtnih žrtvah delavcev saj se gre preko vseh meja in cilj opravičuje sredstva.
Ključne besede: družba, moderna družba, kapitalizem, marksizem, kriminaliteta, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1057; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (302,77 KB)

3.
ANALIZA ŽENSKIH LIKOV V ROMANIH UČITELJICA KLAVIRJA, LJUBIMKI IN NASLADA ELFRIEDE JELINEK
Anka Vidmar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga skozi perspektivo marksistične in feministične literarne teorije analizira ženske like v treh romanih avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. V teoretičnem delu so predstavljene politične in kulturne razmere v Avstriji in njihov vpliv na sodobno avstrijsko književnost ter književnost avstrijskih pisateljic. Osnova analize književnih likov v Ljubimkah, Učiteljici klavirja in Nasladi so marksizem, feminizem in psihoanaliza. Naloga je zgrajena tako, da obravnava štiri dejavnike, in sicer imena, poklice, okolje in odnose ženskih književnih likov, pri čemer je predvsem v družbenem okolju in odnosih opazen močan vpliv patriarhata. V tem smislu je diplomska naloga, kakor tudi književnost Elfriede Jelinek, politična. Namen pisateljice je razbliniti blišč kapitalizma in osvetliti razloge ženske podrejenosti v patriarhatu, to pa ji uspeva s prikazom nasilja, vulgarnosti in s pretiravanji.
Ključne besede: Elfriede Jelinek, patriarhat, marksizem, feminizem, psihoanaliza, Ljubimki, Učiteljica klavirja, Naslada, ženski književni liki, kapitalizem, sodobna avstrijska književnost, avstrijske pisateljice, politika.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2053; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Feminizem in marksizem v Zlati beležnici
Nataša Lepoša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Feminizem in marksizem v Zlati beležnici se ukvarja z analizo romana z vidika feminističnih in marksističnih motivov. Na začetku diplomskega dela sem predstavila pisateljico Doris Lessing, ki je za pričujoče delo prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Roman Zlata beležnica se začne z naslovom Svobodne ženske. Svoboda se prepleta skozi celoten roman, navsezadnje tudi priimek glavnega ženskega lika Anne Freeman simbolno nakazuje na svobodnega človeka. Izid romana Zlata beležnica časovno sovpada z drugim valom feminizma, zato sem se najprej osredotočila na feminizem. Kot osnovo za raziskovanje feminizma sem izpostavila svobodno žensko in njen pogled na poroko, materinstvo, tabu, seksualnost in ujetost. V posameznih beležnicah sem poiskala misli, čustva in intimne izpovedi, v katerih se ti motivi odražajo. V romanu sem odstirala žensko doživljanje sveta, ki se rešuje tradicionalnih in moralnih okvirjev družbe. Od 1953 do 1956 je bila Doris Lessing včlanjena v komunistično partijo. V tretjem delu diplomskega dela sem idejno ozadje romana povezala z marksizmom. Najprej sem se dotaknila teorije marksizma in marksistične literarne kritike. Marksistične motive sem analizirala skozi aktualne debate znotraj komunistične partije, in sicer v Črni in Rdeči beležnici. Gre za motive, ki odkrito obravnavajo odnose med različnimi razredi v družbi. Hkrati sem marksizem postavila kot vzporednico za problematiziranje odnosa do umetniškega ustvarjanja. Ta se kaže v motivu umetnice in njenih razočaranj ob stikih z založniškimi hišami. Anna se na koncu kot individuum sprejme v vsej svoji razpršenosti in se na ta način osvobodi.
Ključne besede: Doris Lessing, Zlata beležnica, feminizem, marksizem, svoboda, ujetost.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Industrijski razvoj Poljske. II.del: Ekonomska politika Rusije in Poljske
Rosa Luxemburg, 1982, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Roza Luksemburg, Poljska, ekonomija, politika, marksizem, socializem
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 280; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (14,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici