| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRAMSKI REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA V ČASU OD KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE DO DANES
Dejan Pukšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Dramski repertoar mariborskega gledališča v času od konca prve svetovne vojne do danes z odmevnejšimi predstavami razlaga repertoarno politiko dramskega gledališča v Mariboru po obdobjih, ki predstavljajo prva gledališka iskanja, povrnitev in utrditev statusa slovenskega gledališča po nacistični okupaciji, ideološke vdore v kulturo v turbulentnih šestdesetih, izgubo temeljne avtoritete v kriznih osemdesetih ter iskanje novega pogona v revolucionarnih devetdesetih in različnih pritiskov osvobojeno sedanjost. Dramski repertoar mariborskega gledališča v času od konca prve svetovne vojne do danes pa ni le historično-deskriptivna analiza posameznih gledaliških odrskih realizacij, je tudi literarna in gledališkokritična interpretacija repertoarnega izbora ter razjasnitev mnogih vplivov, ki so kreirali širši družbeni (kulturni, politični) kontekst, v njem pa tudi mariborsko gledališče in njegovo zgodovino. Delo je prispevek k bogati mariborski gledališki tradiciji in poklon Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob praznovanju devetdesetletnice uradnega obstoja.
Ključne besede: Maribor, kulturna zgodovina, mariborsko gledališče, kulturna politika
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1524; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

2.
NOČ JE MOJ EDINI DOM - USODA LUDVIKA MRZELA
Arnold Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Ludvik Mrzel, slovenski intelektualec, levičar in marksist, je bil eden prvih simpatizerjev in članov komunističnega gibanja na Slovenskem. Bil je ugleden publicist, gledališki kritik, novinar in pisatelj. V začetku dvajsetih let 20. stoletja se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ) in kmalu za tem Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Nekaj časa je opravljal delo sekretarja pokrajinskega komiteja ZKMJ. Kmalu po sprejemu v partijo je postal pasiven in bil zaradi tega izključen, čeprav je ostal levo orientiran. Med okupacijo se je na pobudo Prežihovega Voranca angažiral v OF. Po dveh aretacijah in krajšem obdobju v partizanih je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Nekaj časa je bil sobni pisar, nato delavec na plantaži in nazadnje fizični delavec v tovarni v Ulmu. Po osvoboditvi se je v Mariboru kot upravnik gledališča znašel sredi intrig in zarot, ki jim ni bil kos in slednjič je pristal kot obsojenec na zloglasnem Golem otoku. Mrzelova povojna usoda je bila posledica osebnih zamer, a še bolj njegove svobodomiselnosti v času, ko le-ta ni bila na mestu.
Ključne besede: Ludvik Mrzel, dachauski procesi, prevzem oblasti, totalitarizem, kultura po vojni, mariborsko gledališče, montirani procesi, komunistična partija.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1627; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici