| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ČEVLJARSKO BESEDJE V MARIBORU
Tina Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2466; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

2.
MARIBORSKI POGOVORNI JEZIK V MOLIEROVI KOMEDIJI
Darja Čižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborski pogovorni jezik v Molièrovi komediji predstavlja analizo govora v predstavi Plemeniti meščan, ki je bila premierno uprizorjena 23. februarja 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Odločitev, da plemeniti meščan, gospod Jourdain, v predstavi govori, kot danes govori mariborsko meščanstvo, po mnenju ustvarjalcev ni cenen domislek, s katerim naj bi teater v svojo dvorano privabil kar največ lokalnega prebivalstva, željnega zabave, ampak želja ustvariti kontrast med mestno mariborščino, ki jo govori gospod Jourdain, in privzdignjeno predpisano slovensko govorno normo, ki jo govorijo aristokrati in kulturniška elita v predstavi. Ker velja, da je gledališče elitni govorni medij, so v uvodu predstavljene osnovne značilnosti in opredelitve odrskega jezika. Ko govorimo o odrskem jeziku, govorimo dejansko o jeziku odrskih besedil. Tako bi morali razumeti tudi gledališki jezik. Besedilo uresničuje igralec s svojim gledališkim govorom, saj je odrski jezik tako pomemben del predstave, da lahko dostikrat rečemo, da je odrski jezik predstava sama. Na slovenskih gledaliških odrih se vedno bolj uporablja narečna izgovarjava, predvsem mestne govorice v uprizoritvah komičnega žanra. Komedija je tiste vrste žanra, ki se prilagaja občinstvu, jeziku okolja ali pa jeziku avtorja. Igranje v narečju je veliko bolj zapleteno kot igranje v zbornem ali pogovornem jeziku. Osnovno izhodišče naloge je neknjižna oblika jezika, mariborski pogovorni jezik, ki ga govori gospod Jourdain v krogu svoje družine, saj jezikovne rabe ne nadzoruje. V domačem okolju, v dialogih z ženo, lakajem in služkinjo je govorno najbolj sproščen. V analizi besedila, ki je bila narejena po tradicionalnih merilih jezikoslovja in zajema pregled glasoslovja, oblikoslovja, skladnje ter besedja, so zapisane in predstavljene značilnosti štajerske in panonske narečne baze.
Ključne besede: Ključne besede: odrski jezik, odrski govor, štajerska narečna baza, mariborski pogovorni jezik, SNG Maribor
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2151; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
BESEDILNI VZORCI IN PRVINE NEKNJIŽNEGA JEZIKA V RADIJSKIH OGLASIH
Tamara Volmajer, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo obravnava radijske oglase z vidika jezika, besedilnih vrst in besedilnih vzorcev. V teoretičnem delu je oglaševanje predstavljeno kot del marketinga, predstavljene so značilnosti oglaševanja, še posebej radijskega. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena teorija besedilnih vrst in vzorcev. Ker se v oglasih večinoma pojavljajo vsakodnevne praktičnosprazumevalne situacije, pri katerih je večinoma uporabljen narečni jezik (v izbranih oglasih se pojavljajo mariborski pogovorni jezik, prleško narečje in prepletanje slovenskega in tujih jezikov), je začetek empiričnega dela diplomskega dela posvečen krajši analizi zgoraj omenjenih različic jezika. Analiza je bila izvedena na manjšem vzorcu (7) jezikovno zanimivih oglasov. V nadaljevanju se diplomsko delo ukvarja z besedilnimi vrstami in besedilnimi vzorci v oglasih, saj oglasi, kljub temu da so samostojna besedilna vrsta, pogosto vsebujejo še elemente drugih besedilnih vrst, hkrati pa, tako kot druga besedila, pripadajo določenemu kulturnemu okolju, zato lahko razberemo tudi splošni kulturni besedilni vzorec (problem – rešitev, zadovoljevanje potreb oz. želja). Vzorec analiziranih oglasov je tukaj večji (18 oglasov). Vsi izbrani oglasi so bili posneti na dveh komercialnih radijskih postajah, na Radiu City iz Maribora in na Radiu Maxi iz Ljutomera.
Ključne besede: Ključne besede: radijski oglasi, mariborski pogovorni jezik, prleško narečje, praktično sporazumevanje, splošni kulturni besedilni vzorec, besedilne vrste.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 2664; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
MARIBORSKO GASILSKO IZRAZJE
Jana Lovrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborsko gasilsko izrazje prikazuje glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti mariborskega pogovornega jezika, ki se uvršča v štajersko narečno skupino. Podan je opis mesta Maribor in razvoj gasilstva na Slovenskem. Gasilstvo je najprej bila prostovoljna dejavnost, saj so v primeru požara v gašenju sodelovali vsi. Nesodelovanje in odrekanje pomoči potrebnim je bilo sankcionirano, lahko je celo vodilo do izgnanstva iz mesta. Z urbanizacijo in industrializacijo so se pojavile potrebe po strokovno usposobljenem kadru. Tako so se skozi leta razvili poklicni gasilci kot jih poznamo danes. Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor (JZZPR) ima v lasti najsodobnejšo opremo za reševanje. Modernizacija pa prinaša spremembe v izrazju. Slovarski del diplomske naloge tako prikazuje izrazje, ki je trenutno aktualno, prav tako pa vsebuje nekaj terminov, ki so se v rabi že izgubili. Osnova za izdelavo slovarja je besedno gradivo, ki je bilo zbrano s pomočjo vodnika, gospoda Franca Robiča, in poklicnega gasilca, gospoda Mateja Lovreca, ki sta oba zaposlena na JZZPR. Gasilsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Najprej je knjižna oziroma poknjižena iztočnica, nato sledi fonetični zapis besede, kateremu pa sledi pomen besede. Vsakemu pomenu je dodan primer iz posnetega gradiva in izvor besede. Vso izrazje je analizirano s pomočjo ustrezne strokovne literature.
Ključne besede: slovenska dialektologija, mariborski pogovorni jezik, zgodovina gasilstva, gasilsko izrazje
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1183; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

5.
KULTURA GOVORA NA RADIU CENTER
Barbara Skuber, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kultura govorna na Radiu Center predstavlja analizo govora na komercialnem radiu, ki pokriva vso Slovenijo in je odvisen od dobičkonosnosti. To pa doseže le z visoko poslušanostjo, kar pa Radiu Center uspeva, saj ima po Sloveniji kar 21 različnih frekvenc, s tem pa se prilagaja tudi v jeziku, saj jih poslušalci poslušajo prav zaradi razgibanega, manj strogega jezika. S tem pa pride do odstopanj od knjižnega jezika. Ta odstopanja so lahko večja ali manjša, lahko so le naključni govorni spodrsljaji pri hitrem posredovanju različnih informacij, lahko pa so ta odstopanja že pri govorcu samem in so lahko narečno obarvana. Diplomsko delo podrobneje predstavlja analizo glasoslovja in oblikoslovja zbranega gradiva jutranjega programa Radia Center, v katerem zasledimo tako poklicne in nepoklicne govorce.
Ključne besede: Radio, komercialni radio, transkribiranje, mariborski pogovorni jezik, glasoslovje, oblikoslovje.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1130; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (993,18 KB)

6.
Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na gradivu mariborščine)
Mira Krajnc Ivič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen razprave je prikazati nekatere razlike med vnaprej pripravljenim govorjenim in spontanim govorjenim besedilom glede na skladenjsko strukturo in izbor besedilotvornih sredstev ter tako tudi potrditi razlike med zapisanim in govorjenim jezikom. Razprava je nastala na podlagi analize gradiva, posnetega v glavnem na sejah Mestnega sveta Mestne občine Maribor
Ključne besede: jezikoslovje, skladnja, besedilna skladnja, skladnja govorjenega besedila, besedilotvorna sredstva, pogovorni jezik, mariborski pogovorni jezik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 584; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (712,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKI
Simona Lobnik Ambrožič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo GOVOR MARIBORSKIH MENEDŽERJEV MED POSLOVNIMI SESTANKI predstavlja komunikacijo s poudarkom na poslovnem komuniciranju in sporočanju menedžerjev. Študija primera je osredotočena na analizo govora mariborskih menedžerjev, ki so na vodilnih položajih nekaterih večjih podjetij s sedežem v Mariboru. Vsi obravnavani menedžerji so na vodilnih položajih že vsaj 5 let, stari so med 35 in 55 let in vsi so Mariborčani. Diplomsko delo obravnava njihovo komunikacijo in sporočanje med poslovnimi sestanki ter razmislek o tem, koliko njihov govor vpliva na uspešnost poslovanja podjetja, v katerem opravljajo eno najpomembnejših vlog. Kot smo predpostavljali že v uvodu diplomskega dela, je komunikacija pri zunanjem oziroma eksternem komuniciranju pomembna, še posebno, kadar navzven komunicirajo vodilni menedžerji v podjetju. Predpostavko smo skozi diplomsko nalogo delno potrdili. Javna podoba podjetja je izjemno pomembna za uspešen razvoj podjetja in lahko potrdimo, da tudi zborna knjižna izreka menedžerjev vpliva na podobo podjetja v javnosti. Vsi analizirani menedžerji/direktorji so namreč na svojem področju delovanja izjemno uspešni, resda v svojem govoru uporabljajo mariborski pogovorni jezik, tudi na poslovnih sestankih, vendar v manjšem obsegu. Skozi analizo smo ugotovili tudi, da spol in starost ne vplivata na pravilno rabo knjižne izreke. Skozi pričujoče delo smo potrdili predpostavko, da je za javno podobo podjetja in javno podobo menedžerjev komunikacija navzven bistvenega pomena, zato smo ob koncu zapisali še nekatera priporočila menedžerjem, da bi lahko govor na poslovnih sestankih še izboljšali.
Ključne besede: Komunikacija, poslovna komunikacija, poslovni sestanki, kultura govora, knjižni pogovorni jezik, mariborski pogovorni jezik.
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Raba tujk v mariborskih govorjenih medijih
Alenka Valh Lopert, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljene tujke, ki jih uporabljajo poklicni govorci pri neposrednem in pri reproduktivnem ubesedovanju na dveh radijskih postajah v Mariboru, in sicer na nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City. Analiziranih je bilo skupaj 34 govorcev, besede so opredeljene glede na izvor, podrobneje pa glede na možnost rabe slovenskih ustreznic.
Ključne besede: slovenščina, jezik medijev, tujke, govorjeni mediji, mariborski pogovorni jezik, radijski jezik
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 533; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (340,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici