| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek Boruta Belca k obravnavi obrobnih (marginalnih) območij Slovenije
Lučka Lorber, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Ključne besede: agrarna geografija, geografi, obrobnost, marginalnost, obmejnost
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (165,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Geografska marginalnost in družbeni vidiki trajnostnosti
Stanko Pelc, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Geografska marginalnost se v geografiji kot tema sistematičnega preučevanja pojavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, odkar v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU) obstaja ustrezna komisija (in pred njo študijska skupina). Enotne opredelitve geografske marginalnosti ni. V prispevku bomo na kratko predstavili naš pogled na geografsko marginalnost, kar bo izhodišče za razpravo o vlogi in pomenu trajnostnosti pri obravnavanju geografsko marginalnih območij. Trajnostnost bomo pri tem pojmovali v najširšem smislu in ne le v ožje gospodarskem. Glavni problem geografsko marginalnih območij je njihova zapostavljenost, ki ji botruje obrobni položaj glede na tako ali drugače pojmovana središčna območja. Spopadanje s to težavo pa (pogosto) temelji na ukrepih, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarsko in socialno delovanje družbe na marginaliziranem območju. Naša razmišljanja v zvezi s tem, kako naj bi se ta trajnostnost zagotavljala in kaj sploh je, bomo podkrepili z ustreznimi primeri iz literature.
Ključne besede: geografska marginalnost, trajnostnost
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 1037; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (311,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
MARGINALNOST IN ZAPOSLOVANJE
Anita Ognjenović, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali stanje marginalnosti v današnji družbi. Dejstvo je, da tudi v naši družbi obstajajo marginalne družbene skupine, ki so odrinjene iz vsakdanjega družbenega delovanja, med drugim tudi zaposlovanja. Osredotočili smo se na marginalno skupino odvisnikov in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskovali smo njihovo zaposljivost oz. v kolikšni meri ta marginalnost vpliva na zaposlovanje in kolikšen odstotek odvisnikov se zaposli na delovnem mestu primernem za njihovo izobrazbo in izkušnje. S pomočjo diplomske naloge smo prikazali dejansko stanje in trenutno problematiko nepopolnega izkoriščanja delovnih potencialov ljudi, ki se borijo z odvisnostjo. Empirični del diplomske naloge je zajemal raziskavo, katere cilj je bil raziskati vključenost odvisnikov na trg dela. Rezultati so pokazali večinsko nezaposlenost odvisnikov od drog kljub izkušnjam. Večina odvisnikov je pred težavami z odvisnostjo imela zaposlitev, ob iskanju nove zaposlitve pa se srečujejo s predsodki s strani delodajalcev, ki jih ne želijo zaposliti. Upoštevati je potrebno, da je raziskava temeljila na subjektivnem mišljenju in izkušnjah anketirancev.
Ključne besede: marginalnost zaposlovanje odvisniki trg dela
Objavljeno v DKUM: 08.01.2013; Ogledov: 2131; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (963,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici