| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doktorska disertacija

Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

2.
Analiza metod in pristopov vrednotenja uporabniške izkušnje v informacijskih sistemih na osnovi sistematičnega mapiranja : magistrsko delo
Špela Čučko, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega predstavitev konceptov uporabniške izkušnje ter poudarja pomen njenega merjenja in vrednotenja. V sklopu raziskovalnega dela je izvedena študija sistematičnega mapiranja, katere namen je zagotoviti pregled raziskovalnega prostora, opredeliti količino in vrsto raziskav, predstaviti trende in demografijo ter vizualizirati rezultate, ki so na voljo. Rezultati kažejo, da je doprinos na področju UX povezan predvsem z razvojem in predstavitvijo novih tehnologij UX, pri čemer so najpogosteje obravnavani faktorji, ki se osredotočajo na hedonski vidik kakovosti. V sklopu raziskovalnega dela je izvedena anketa z namenom prikaza dojemanja uporabniške izkušnje in obsega uporabe metod, tehnik in orodij pri razvoju informacijskih sistemov/storitev s strani slovenskih razvijalcev, ki tehnologije UX najpogosteje uporabljajo v fazi načrtovanja, implementacije in testiranja.
Ključne besede: Uporabniška izkušnja, UX, merjenje, vrednotenje, sistematično mapiranje
Objavljeno v DKUM: 21.11.2019; Ogledov: 1131; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
Mapiranje procesov v podjetju
Anja Kolar, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega projekta je bil z uvedbo uvajanja v proces zaposlovanja na podlagi poznavanja procesa proizvodnje izboljšati pridobivanje ustrezne delovne sile v podjetju Depack d. o. o. Teoretičen del je zajemal opis področij, ki se navezujejo na poslovne procese v podjetju. Predstavili in opisali smo teoretična izhodišča o poslovnih procesih ter izpostavili dva poslovna procesa, in sicer proces zaposlovanja kadrov in proces proizvodnje. Prav tako smo se posvetili tudi prenovi poslovnih procesov in jo opredelili. V aplikativnem delu smo na primeru podjetja Depack d. o. o. opisali proces zaposlovanja kadrov in proces proizvodnje. Proces zaposlovanja kadrov smo predstavili grafično, proces proizvodnje pa s pomočjo slikovnega gradiva. V zaključku smo potrdili postavljene hipoteze in tako ugotovili, da z uvedbo uvajanja na podlagi poznavanja proizvodnje v proces zaposlovanja kadrov podjetje resnično pridobiva kakovostnejšo delovno silo in da je proces zaposlovanja v podjetju potreben.
Ključne besede: Poslovni proces, proces proizvodnje, proces zaposlovanja kadrov, prenova poslovnih procesov, mapiranje procesov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1154; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
JAVA PERSISTANCE API (JPA) TER HIBERNATE PREDMETNO-RELACIJSKI PRESLIKOVALNI MEHANIZEM
Bojan Brumen, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj JPA-ja skozi zgodovino, s pomočjo primerov nato teoretično prikazuje vse osnovne prijeme, kot so razumevanje entitet ter objektno-relacijsko mapiranje entitet znotraj JPA-ja. Podrobneje so predstavljene najpogostejše anotacije znotraj javax.persistence paketa, značilne za verzijo JPA 2.0. Diplomsko delo se dotakne relacij med entitetami, strategij dedovanja in se natančneje osredotoča na delo upravlajlca entitet ter pomen trajne vsebine. V nadaljevanju je poglobljeno predstavljen povpraševalni jezik JPQL, ki omogoča razširitev ter večjo fleksibilnost pri podatkovnem povpraševanju v primerjavi s samim upravljalcem entitet. V drugem sklopu diplomskega dela je predstavljen Hibernate 3.0 kot eden izmed ponudnikov zagotavljanja trajnosti podatkov, katerega naloga je preslikovanje javanskih objektov v tabele relacijske podatkovne baze. Opisani in praktično prikazani so HQL (Hibernateov povpraševalni jezik), vmesnik Criteria in razred Restriction, ki vsak s svojimi značilnostmi znatno olajšajo delo samemu razvijalcu. V zadnjem aplikativnem sklopu diplomskega dela je s pomočjo Hibernatea implementirana aplikacija Kino. Prva faza je vključevala postavitev zahtev in analizo morebitnih rešitev. V fazi načrtovanja je bila aplikacija Kino modelirana s pomočjo UML (Unified Modeling Language) jezika ter v nadaljevanju tudi implementirana. V zadnji fazi so bili uspešno izvedeni tudi testi posameznih enot ter testi sprejemljivosti. Diplomsko delo na nazoren način prikazuje uporabnost in enostavnost Hibernatea in ponuja bazično osnovo za nadaljnje poglobljeno raziskovanje tematike.
Ključne besede: Java persistance API, Hibernate, objektno-relacijsko mapiranje, trajnost podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.04.2011; Ogledov: 4066; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici