SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV KULTURBUNDA NA NEMŠKA DRUŠTVA V MARIBORU (1930-1939)
Metka Gelt, 2011, magistrsko delo

Opis: V mojem magistrskem delu »Vpliv Kulturbunda na nemška društva v Mariboru (1930- 1939)« preucujem oblikovanje in delovanje krovne organizacije jugoslovanskih Nemcev. Pri tem sem se osredotocila na delovanje mariborske krajevne skupine SDKB med leti 1930 in 1939. V središce sem postavila povezovanje nemških društev v krovno organizacijo in probleme, ki so nastali zaradi nadvlade enega izmed manjšinskih društev. V magistrskem delu ugotavljam v koliki meri sta saintgermainska mirovna pogodba in dodatna pogodba o zašciti manjšinskih pravic, vplivali na razvoj manjšinskega življenja v Mariboru in kako je s pomocjo posameznih clenov mirovne pogodbe lahko prišlo do izoblikovanja krovne organizacije. Poleg tega preucujem problem zlorabljanja društvenega življenja v politicne namene.
Ključne besede: mirovna pogodba, manjšinske pravice, Kulturbund, jugoslovanski Nemci, nemška društva
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1602; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
OSVETLITEV NEKATERIH PRAVIC ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI S POUDARKOM NA VOLILNEM SISTEMU IN VOLITVAH
Goran Kalister, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko italijanske narodne skupnosti, živeče v Sloveniji, nabor njihovih pravic, politično zastopanost na lokalnem in državnem nivoju in pravno podlago za vse to, pri čemer se osredotoča predvsem na sam volilni sistem in volitve predstavnikov skupnosti v različne organe. Poleg zgodovinskega uvoda in pravne podlage za zaščito italijanske narodne skupnosti, avtor v delu analizira pravno podlago za zastopanost in postopek izvolitve predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinske svete, v svete krajevne skupnosti ter v državni zbor. Hkrati avtor obravnava tudi organiziranost skupnosti na lokalnem nivoju na področju kulture, izobraževanja in medijev ter kako se vse to financira. Iz opravljene analize je razvidno, da so bistvenega pomena za zaščito obravnavane skupnosti predvsem določbe iz Ustave kot najvišjega pravnega akta, iz katerega nadalje izhajajo ostali zakoni, ki zadevajo pravice in organiziranost skupnosti. Slovenija je uzakonila načelo pozitivne diskriminacije, ki vsaj na papirju nudi italijanski narodni skupnosti relativno dober položaj. Avtor v zaključku podaja odgovore na zastavljena vprašanja in utemeljuje dejstva, obravnavana skozi diplomsko delo.
Ključne besede: italijanska narodna skupnost, volitve predstavnikov narodne skupnosti, slovenska Istra, narodnostno mešano območje, manjšinske pravice, politična zastopanost.
Objavljeno: 18.09.2012; Ogledov: 1147; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (827,23 KB)

3.
INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBE
David Fister, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi. V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev. Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto.
Ključne besede: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji.
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1347; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (797,72 KB)

4.
The rights of indigenous Slovene minorities
Matjaž Klemenčič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Most of the indigenous ethnic minorities in contemporary Europe still have to fight for their existence because the level of lawful protection does not cover all the aspects of protection. All the states do not implement their own laws that protect the minorities in their territories. They also do not adjust their administrative and territorial reforms to meet the needs and the interests of ethnic minorities. In general, special rights of indigenous ethnic minorities are not respected as they should be in accordance with the signed treaties and the laws passed by the parliaments in the European Union. This is a continuation of the policies towards minorities that began after World War I. These policies did not change after World War II or after the EU expanded. In this paper the author deals with the situations of Slovene indigenous minorities in Austria, Italy, Hungary, and Croatia.
Ključne besede: manjšine, manjšinske pravice, Italija, Hrvaška, Avstrija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 318; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009
Miha Zobec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Ključne besede: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 288; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici