| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bipolarna motnja in delovno okolje
Sara Rihtarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju. Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (494,54 KB)

2.
Vpliv bipolarne motnje na odnose v družini
Anja Bevc, 2019, diplomsko delo

Opis: Bipolarna motnja je pogosto, zapleteno in ponavljajoče se hudo duševno stanje s progresivnimi motnjami socialne in kognitivne funkcije. Raziskave kažejo, da ta motnja vpliva na 1,5 % populacije. Za bipolarno motnjo je značilna manija z epizodami depresije. Bipolarna motnja je huda bolezen, ki resno vpliva na življenja prizadetih in na njihove družine. V diplomskem delu smo raziskali, kako se z bipolarno motnjo spopadajo pacientovi svojci in kakšen je vpliv bolezni na njihove medsebojne odnose.Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Temo diplomskega dela smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo preučili s pomočjo virov najdenih v podatkovnih bazah ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in PubMed. Kakovost življenja osebe z bipolarno motnjo je slabša in te osebe potrebujejo veliko pomoči s strani družine. Prav tako pa mora družina svojcu nuditi veliko podpore in sočutja. Svojci morajo biti poučeni o bolezni in ukrepih, s katerimi pacientu nudijo dodatno podporo in lažji potek bolezni. Družina se velikokrat spopada s čustveno izgorelostjo in krizo. Velik pomen imajo tudi medicinske sestre, ki morajo svojce poučiti o bipolarni motnji in ukrepih.Bipolarna motnja močno vpliva na kakovost življenja prizadetega in odnose med družinskimi člani. Menimo, da bi bil pri pacientu potreben intenzivnejši individualni pristop. Potrebno bi bilo tudi večje informiranje svojcev o bipolarni motnji, svetovanje in zdravstveno vzgojo bolezni.
Ključne besede: depresija, manija, družinski odnosi, duševna motnja, pacient z bipolarno motnjo, analiza literature.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 956; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (338,61 KB)

3.
POZNAVANJE BIPOLARNE AFEKTIVNE MOTNJE
Laura Satler, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Bipolarna afektivna motnja je bolezen, pri kateri se pojavljajo epizode manije in depresije, ki se med seboj izmenjujejo. Bolezen je neozdravljiva. Vzroki za nastanek bolezni so lahko nevrobiološki, genetski, socialni in okoljski. Bolezen je še vedno malo znana, saj oboleli poiščejo pomoč dokaj pozno, pogosteje ko nastopi depresivna epizoda. Namen diplomskega dela je predstaviti bipolarno afektivno motnjo, ter ugotoviti kakšno je poznavanje bipolarne afektivne motnje med študenti. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, ki je vsebovala 20 vprašanj zaprtega tipa in bila objavljena na socialnem omrežju Facebook v zaprti skupini ene od fakultet za zdravstvene vede, v kateri je več kot 400 članov. Anketo smo objavili s pomočjo spletnega vprašalnika EnKlikAnketa, v njej je sodelovalo 100 študentov. Raziskava je potekala meseca februarja 2016. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študenti vedo, kaj je bipolarna afektivna motnja, kakšni so simptomi manije in depresije, ali je bipolarna motnja dedna, pri katerem spolu se pojavi prej, kateri sta prvi epizodi pri moškem in ženskem spolu, poznajo dejavnike za nastanek bipolarne motnje in zdravljenje bipolarne motnje. Vendar pa ne vedo, kaj so vrste bipolarne motnje in ali je bipolarna motnja ozdravljiva. Sklep: Oseba, ki je zbolela za bipolarno motnjo, se srečuje z nihanji razpoloženja, ki ji otežujejo življenje. Življenje z boleznijo je lahko zelo težko, če se oseba ne začne zdraviti. Po navadi obiščejo zdravnika šele kadar so v depresivni epizodi. Bipolarna motnja je pri nas redka bolezen in tudi ne dovolj znana, zato je pomembno, koliko so zdravstveni delavci in študenti seznanjeni z njo.
Ključne besede: Bipolarna afektivna motnja, manija, depresija, poznavanje motnje, zdravljenje.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Bipolarna motnja razpoloženja pri odraslem
Mateja Zaletinger, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bipolarna motnja razpoloženja je možganska motnja, za katero domnevamo, da jo povzroči kombinacija sprememb v delovanju možganov, genetike in dejavnikov iz okolja. Bipolarne motnje razpoloženja so klinično najpomembnejše oblike razpoloženjskih motenj, za katere je značilno klinično izražanje epizod depresije in manije. Strategija in potek zdravljenja morata biti strogo individualno zasnovana, terapevtski proces pa mora trajati dovolj dolgo, da povrne funkcionalno sposobnost pacienta in zavre poslabšanje bolezni ter morda prepreči njeno ponovitev. Medicinska sestra pogosto nastopa v vlogi razumevajočega poslušalca in spremljevalca, strokovnega svetovalca ter aktivnega promotorja zdravja, ki mu pacienti zaupajo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti bipolarne motnje razpoloženja ter ugotoviti, katere so vsakodnevne potrebe, težave in ovire, s katerimi se pacient spopada. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo obravnave pacientke z bipolarno motnjo razpoloženja. Kot instrument raziskovanja smo uporabili intervju, s katerim smo pridobili podatke o pacientki. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da pacientka pozna svoje obolenje, da prepoznava simptome in znake, ki vodijo v poslabšanje njene bolezni. Prav tako smo ugotovili, da sprejema in razume zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre. Sklep: Menimo, da je v procesu zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo razpoloženja izredno pomembna vloga zdravnikov, medicinskih sester ter svojcev. Medicinska sestra je tista, ki je s pacientom največ v stiku v akutni fazi bolezni, v celotnem času zdravljenja in hospitalizacije. Imeti mora veliko znanja, spretnosti dobre komunikacije ter visoko stopnjo empatije.
Ključne besede: Ključne besede: bipolarna motnja razpoloženja, depresija, manija, zdravljenje, medicinska sestra.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 2310; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Kakovost življenja oseb z bipolarno motnjo
Maja Šuligoj, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Bipolarna motnja razpoloženja spada med afektivne motnje. Zanjo je značilno nihanje razpoloženja, in sicer pretirano privzdignjenega razpoloženja in depresije. V diplomskem delu smo predstavili bipolarno motnjo razpoloženja, dejavnike, ki negativno vplivajo na kakovost življenja oseb z bipolarno motnjo, in vlogo zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z bipolarno motnjo. Metodologija raziskovanja: Diplomsko delo temelji na teoretičnih vsebinah. Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Rezultati: Ugotovili smo, da bipolarna motnja razpoloženja zmanjšuje kakovost življenja oseb s to motnjo in tudi njihovih svojcev. Oseba se zaradi omenjene motnje izogiba socialnim stikom, pogosto naleti na nerazumevanje okolice in se zaradi tega zateka v osamo. Spremenijo se tudi družinski odnosi, velikokrat na slabše. Pomembno je, da je družina obolelemu članu v oporo in pomoč. Prav tako je izredno pomembna vloga medicinske sestre, saj osebi z bipolarno motnjo nudi vso potrebno podporo in pomoč. Diskusija: Iz analize strokovne literature je razvidno, da bipolarna motnja razpoloženja negativno vpliva na socialne in materialne potrebe tako posameznika kot njegove družine in s tem pomembno zmanjšuje njihovo kakovost življenja. Zaradi narave motnje oseba velikokrat ne zmore opravljati vsakodnevnih aktivnosti. Vpliv medicinske sestre je pri tem zelo pomemben. Medicinska sestra glede na pacientove potrebe nudi pomoč in podporo tako njemu kot tudi njegovi družini, ga spodbuja k izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti in ga poučuje o tem, kako čim bolj kakovostno živeti z bipolarno motnjo razpoloženja.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 2611; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (657,09 KB)

6.
Psihoedukacija pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja
Ksenija Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Bipolarna afektivna motnja je resna, ponavljajoča se, lahko tudi kronična duševna motnja, ki jo v najožjem smislu opredeljujejo akutne, izmenjujoče se epizode privzdignjenega razpoloženja in depresije. V zdravljenju imajo pomembno vlogo, zraven zdravljenja z zdravili, tudi psihoterapevtski, psihosocialni pristopi in psihoedukacija ter zdravstvena vzgoja. Psihoedukacija je uveljavljena oblika psihosocialne obravnave pacientov z bipolarno motnjo razpoloženja. Danes psihoedukacija pridobiva na pomenu, oblikuje se vse več strukturiranih programov, ker pacienti s kroničnimi motnjami dobivajo vse pomembnejšo vlogo in soodgovornost pri oblikovanju zdravljenja. Diplomsko delo je teoretičnega značaja in predstavlja možnosti pridobivanja informacij za učenje in samopomoč pri obvladovanju bipolarne motnje razpoloženja. Predstavljene so značilnosti bipolarne motnje razpoloženja ter možnosti zdravljenja in obravnave omenjene motnje.
Ključne besede: bipolarna motnja razpoloženja, depresija, manija, psihoedukacija, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 16.02.2010; Ogledov: 4523; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici