| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRI PRODAJNEM NAROČILU IN PRODAJNI KOMISIJI
Sabina Florjanc, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajno naročilo in prodajna komisija sta dva podobna pogodbena tipa, ki ju ureja Obligacijski zakonik. Pogodbi sta si podobni, ker v obeh primerih oseba, ki sklene prodajno naročilo ali prodajno komisijo išče pomoč pri prodaji določene stvari. Naročitelj in komitent naročita prodajo stvari osebi, ki se s takšno dejavnostjo poklicno ukvarja, ima zato več znanja in izkušenj in tako več možnosti, da bo stvar dejansko prodana. V primeru prodajnega naročila je oseba, ki ji je zaupana prodaja stvari prevzemnik naročila, v primeru prodajne komisije pa je ta oseba komisionar. Primerjana pogodbena tipa sta si podobna tudi zato, ker oba vsebujeta in združujeta elemente prodajne ter mandatne pogodbe. Podobnost z mandatno pogodbo, se kaže v tem da naročitelj in komitent naročita prodajo stvari prevzemniku naročila oz. komisionarju. Navodila dana v naročilu so glavno vodilo pri izvrševanju naročila in merilo za presojo kršitve pogodbe. Podobnost s prodajno pogodbo pa se kaže v izpolnitveni obveznosti. Tako prevzemnik naročila kot tudi komisionar izvršita naročilo v kolikor skleneta prodajno pogodbo glede stvari, ki je predmet pogodbe. Kljub podobnostim pa pri primerjavi prodajnega naročila in prodajne komisije zasledimo tudi razlike. Cilj diplomske naloge je izpostaviti te razlike skozi primerjavo obveznosti pri prodajnem naročilu in prodajni komisiji. Obveznosti prevzemnika naročila in komisionarja se razlikujejo že v izpolnitveni obveznosti, saj se prevzemnik naročila za naročitelja zaveže opraviti prodajo stvari, komisionar pa se poleg prodaje stvari zaveže opraviti še druge pravne posle in dejanja, ki so potrebna za prodajo blaga. Komisionar ima pojasnile obveznosti, njegova dolžnost je sporočiti ime sopogodbenika in dajanje računa naročitelju, skrb za prejeto blago, itd. Komisionar mora komitentu omogočiti nadzor nad izvrševanje njegovega naročila in omogočiti prostor za komitentova navodila, da zadovolji njegove interese. Prevzemnik naročila pa lahko naročilo izvrši brez nadzora naročitelja in celo podatek o doseženi kupnini zadrži zase. Poleg teh razlik je drugače urejeno tudi plačilo/provizija prevzemniku naročila oz. komisionarju, preklicnost naročila in vzpostavitev razmerja prodajne pogodbe med prevzemnikom naročila in naročiteljem ter med komisionarjem in komitentom.
Ključne besede: prodajno naročilo, prodajna komisija, primerjava, mandatna pogodba, prodajna pogodba, naročitelj in komitent, prevzemnik naročila in komisionar, izpolnitvena obveznost, razlike med obveznostmi
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1505; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (174,69 KB)

2.
Pogodba o zdravljenju
Amadej Čater, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd. Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom.
Ključne besede: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1084; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
PRENOS POOBLASTITVE IZ DETEKTIVSKE POGODBE
Igor Tomič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prenosa pooblastila iz detektivske pogodbe. Obravnavana tematika je predvsem pomembna zaradi vprašanja ali detektiv lahko veljavno prenese pooblastilo, ter v nadaljevanju ali so dokazi, ki jih v nadaljevanju pridobi detektivov substitut veljavni. V prvem delu naloge je na kratko opredeljen pojem detektivske dejavnosti, v nadaljevanju pa detektivovo delovno področje in oblike dela detektivov. Opredelitev temelji na Zakonu o detektivski dejavnosti. Nadalje je predstavljen pojem pooblastila na splošno, ki izhaja iz Obligacijskega zakonika. Nato pa je prestavljen pojem mandatne pogodbe, in sicer so povzeti bistveni elementi, ki se navezujejo na detektivsko pogodbo. V drugem delu naloge je opredeljeno razmerje, ki nastane na podlagi prenosa naročila, in sicer je poudarek obravnave na tem, katere subjekte štejemo za detektivovega substituta oziroma kateri so tisti subjekti za katere lahko štejemo, da kljub temu, da so oni opravili določeno nalogo, štejemo da je detektiv kot nosilec podjetja opravil delo osebno. Obravnavani sta dve zadevi iz judikature Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj detektivi najpogosteje delujejo ravno na področju delovnopravnih zadev.
Ključne besede: detektiv, mandatna pogodba, naročilo, pooblastilo, prenos pooblastitve
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (334,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici