1. Vpliv pomanjkanja teoretičnega managementskega znanja managerjev v glasbeni industrijiGašper Peršuh, 2025, diplomsko delo Opis: Glasbene industrija je zelo dinamično spreminjajoče se okolje, v katerem je vloga glasbenega managerja ključna za uspeh glasbenih izajalcev. Kljub pomembnosti njihovega dela pa se sprašujemo, ali in v kolikšni meri so glasbeni managerji podkovani s teoretičnim managementskim znanje. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv pomanjkanja teoretičnega managementskega znanja managerjev v glasbeni industriji., pri čemer smo se osredotočili tako na osnovna teoretična managementska znanja kot tudi na delo managerjev v glasbeni industriji in na glasbeni management. V teoretičnem delu je predstavljni pojem managementn njegove funkcije in zgodovinski razvoj. Osredotočili smo se prav tako tudi na lastnosti in kompetence managerja in predstavili njihovo usposabljanje in ocenjavanje dela. V apliaktivnem delu smo s pomočjo metode poglobljenega intervjuja raziskovali , ali pomanjkanje teoretičnega managemenetskega znanja vpliva na delo glasbenih managerjev, v kakšni meri in ali imajo managementsko znanje ali so se učili iz prakse. Rezultati poglobljenih intervjujev kažejo, da večina managerjev nima formalne izobrazbe s področja managementa vendar kljub temu delujejo uspešno na osnovi praktičnih izkušenj, poznanstev in sodelovanja v dobro delujočih ekipah. Managerji poudarjajo pomen neformalnega učenja, izmenjav izkušenj in izpostavljajo, da teoretično managementsko znanje ni ključnega pomena za uspeh. Na osnovi pridobljenih infnromacij smo oblikovali tudi predlogei in nasvete za bodoče managerje v glasbeni industriji.
Ključne besede: Glasbeni manager, glasbena industrija, pomanjkanje teoretičnega znanje, slovenski glasbeni managerji, glasbeni management.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (955,79 KB) |
2. Izboljšanje vodenja podjetjaSara Gorišek Pahor, 2025, magistrsko delo Opis: Vodenje predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki vplivajo na trajnostni razvoj in obstoj podjetij ter drugih organizacij. Vodenje predstavlja osredno nalogo managementa, ki v današnji družbi vedno bolj pridobiva na pomenu. Vodenje lahko vsebinsko opredelimo kot managementsko funkcijo, ki je namenjena za usmerjanje vedenja in dela zaposlenih pri doseganju zastavljenih ciljev podjetja. Vodja je uspešen takrat, ko je sposoben oblikovati takšen slog vodenja, ki upošteva tudi potrebe in zahteve njegovih sodelavcev. V tem okviru pomembno področje dela vodij predstavlja komuniciranje in sposobnostjo motiviranja sodelavcev. Vodenje je povezano s komuniciranjem, saj vodenje predstavlja spretnost vplivanja na druge ljudi s komuniciranjem za dosego izbranih ciljev. Z motiviranjem vodje vzpodbujajo zaposlene za izvajanje njihovih aktivnosti in jih ciljno usmerjajo k uresničevanju zastavljenih ciljev podjetja.
Naloga vodij je tudi načrtovanje njihovega dela in dela njihovih sodelavcev. Vodja mora nadzorovati delo svojih sodelavcev, usklajevati naloge ter zaposlenim podajati povratna sporočila glede kakovosti njihovega opravljenega dela. Stalno mora skrbeti, da so njihove naloge usmerjene in potekajo tako, da sledijo zastavljenim ciljem. Sprejemati mora odločitve, spodbujati motiviranje zaposlenih za delo in dobro opravljeno delo tudi nagrajevati. Med opravljanjem dela mora preprečevati nastanek konfliktov, ob pojavu le- teh pa te tudi reševati. Za vsa podjetja, ki si želijo dolgoročnega uspeha je pomembno, da neprestano razvijajo ustrezno vodenje organizacije.
Pri preučevanju različnih procesov vodenja je že od nekdaj v ospredju iskanje najbolj uspešnih in učinkovitih stilov vodenja, oziroma tistih univerzalnih načinov vedenja, ki bi lahko omogočili uspešno in učinkovito delovanje organizacije. Prepričanj o obstoju najboljšega stila, ki bi bil učinkovit in uspešen v vseh situacijah, je danes veliko. Številne raziskave iz tega področja so pokazale, da je najboljši in najučinkovitejši stil vodenja, ki kombinira različne vodstvene stile v skladu s potrebami in zahtevami delovanja organizacije. Takšno prilagodljivost vodenja, imenovano situacijsko vodenje, vodje težko dosežejo, toda če jo, lahko to pomembno prispeva k delovni uspešnosti organizacij.
Našo obravnavo smo usmerili na izbrano storitveno podjetje, ki smo ga preučili z vidika vodenja. V magistrskem delu smo predstavili in preučili obstoječe vodenje v podjetju, preučiti vlogo vodje, pomen vodenja podjetja ter lastnosti, sposobnosti in nalog, ki jih vodja potrebuje za uspešno vodenje. Podatke za obravnavo smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, s pomočjo katerega smo pridobili vpogled v vodenje tako s stališča vodij v podjetju, kot tudi vseh ostalih zaposlenih. Analiza anket je pokazala, da je vodenje v podjetju, ki smo ga izbrali za obravnavo uspešna, kar se kaže tudi skozi rezultate podjetje skozi čas. Po analizi anket in obravnavi vodenja smo v nalogi podali tudi predloge za izboljšanje obstoječega motiviranja, komuniciranja ter vodenja, ki bi lahko podprli nadaljnjo izboljšanje poslovanja ter dodatno izboljšali zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih.
Ključne besede: Vodenje, motiviranje, komuniciranje, managerji, cilji podjetja, izboljšave vodenja, stili vodenja, management, stili vodenja, vloga vodje.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,06 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturoJanez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 8
Celotno besedilo (194,86 KB) |
7. Povezanost policijskega cinizma ter percepcije o negativnem vplivu agresivnega vedenja in nasilja na rezultate delaBranko Lobnikar, Milan Pagon, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijski cinizem, agresivno vedenje, nasilje, ustrahovanje, delovno mesto, raziskave, policijski managerji, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 10
Celotno besedilo (138,35 KB) |
8. Primerjava razlik v percepciji spolnega nadlegovanja med managerji v policiji, socialnem varstvu ter gospodarstvuValentina Lozar, Milan Pagon, Branko Lobnikar, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, managerji, gospodarska dejavnost, socialno varstvo, policija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 10
Celotno besedilo (395,98 KB) |
9. Agencijski problem na primeru izbranega gradbenega podjetjaLea Martinčič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo se posvetlili agencijski teoriji firme, zlasti agencijskim odnosom, ki se vzpostavijo med principalom (lastnikom podjetja), ki delegira svoje odločitve, in agentom (managerjem podjetja), ki v njegovem imenu sprejema te odločitve.
Podrobno smo raziskali agencijske stroške in predstavili njihov izvor ter možnosti za njihovo znižanje. Posebno pozornost smo namenili agencijskemu problemu, ki smo ga razložili in analizirali, da bi razumeli vzroke zanj. Poglobili smo se tudi v naravo odnosov med lastniki in upniki. Vključili smo tudi tematiko managerskega odkupa podjetja, tako od znotraj kot tudi od zunaj, ter podali analizo tega procesa.
V okviru diplomskega projekta smo prav tako obravnavali konkreten primer podjetja, ki se je soočilo z agencijskim problemom, ki je nastal predvsem zaradi ločitve lastništva in upravljanja. Podrobno smo raziskali, kako so se podjetje, lastniki, delničarji, upniki, banke, zaposleni ter gospodarstvo spopadli s posledicami tega problema, pa tudi z ukrepi in s sankcijami, ki so bili uvedeni za odgovorne osebe.
Poleg tega smo se osredotočili na različne načine, s katerimi se lahko v podjetju zagotovi, da bodo upravljalci podjetja delovali v skladu z interesi lastnikov. Naša analiza je vključevala predpostavke, ki temeljijo predvsem na uvedbi sistema nagrajevanja in sankcioniranja, ki bi lahko učinkovito preprečevali pojav konflikta interesov med lastniki in managerji ter med lastniki in upniki, kar bi zmanjšalo tveganje za nastanek agencijskega problema v podjetju. Naša ugotovitev je, da ima ta sistem neposreden vpliv na zmanjšanje agencijskih stroškov, ki so posledica agencijskega problema.
Ključne besede: Agencijska teorija firme, agencijski odnosi, agencijski stroški, agencijski problem, lastniki, managerji, principal, agent, upniki, managerski odkup podjetja
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. Kompetence uspešnih IT managerjevUrban Celin, 2023, diplomsko delo Opis: Naloga je multidisciplinarnega tipa, v sami osnovi pa obravnava področje informacijske tehnologije, in sicer uspešnost vodilnih in vodstvenih IT managerjev. Izhodišče raziskave predstavlja problem učinkovitega prenosa idej in nalog od vodstva organizacij do IT oddelkov. V praksi na različnih hierarhičnih nivojih organizacije zaposleni namreč mnogokrat trdijo, da veliko IT projektov ni uspešnih. Slednji imajo v današnjem času signifikanten, včasih celo direkten vpliv na samo uspešnost organizacije. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti IT projektov so ljudje in njihove kompetence. V začetku naloge smo navedli teoretična izhodišča, definirali cilje naloge, opredelili tehnike in metode, s katerimi smo cilje poskušali realizirati, ter teoretično opredelili in definirali osnovne pojme. V drugem delu naloge smo s pomočjo ugotovitev raziskav drugih avtorjev izdelali izhodiščni teoretični model kompetenc uspešnega IT managerja. V jedru naloge smo opisali primarno empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo kvalitativnih metod (globinskih intervjujev) v nekaj slovenskih organizacijah. Analizirali smo pridobljene podatke in izboljšali ter nadgradili prej izdelani model. Ugotovitve, ki smo jih pridobili kot rezultat raziskave, kažejo, da na uspešnost IT managerjev vpliva skupek več kompetenc in da se potrebne kompetence razlikujejo glede na osnovno dejavnost, ki jo organizacija opravlja, glede na velikost organizacije in glede na nivo, na katerem deluje posamezen IT manager. V zaključku naloge smo zapisali tudi omejitve raziskave in priporočila za prihodnje raziskave s sorodnih področij. Posebej smo sestavili tudi priporočila za uporabo pridobljenih ugotovitev v praksi, in sicer na področju selektivnega procesa kadrov, zaposlovanja kadrov in kontinuiranega usposabljanja ter izobraževanja kadrov s področja IT.
Ključne besede: IT managerji, poslovna uspešnost, kompetence, IT projekti
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,93 MB) |
