Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glasbene industrija je zelo dinamično spreminjajoče se okolje, v katerem je vloga glasbenega managerja ključna za uspeh glasbenih izajalcev. Kljub pomembnosti njihovega dela pa se sprašujemo, ali in v kolikšni meri so glasbeni managerji podkovani s teoretičnim managementskim znanje. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv pomanjkanja teoretičnega managementskega znanja managerjev v glasbeni industriji., pri čemer smo se osredotočili tako na osnovna teoretična managementska znanja kot tudi na delo managerjev v glasbeni industriji in na glasbeni management. V teoretičnem delu je predstavljni pojem managementn njegove funkcije in zgodovinski razvoj. Osredotočili smo se prav tako tudi na lastnosti in kompetence managerja in predstavili njihovo usposabljanje in ocenjavanje dela. V apliaktivnem delu smo s pomočjo metode poglobljenega intervjuja raziskovali , ali pomanjkanje teoretičnega managemenetskega znanja vpliva na delo glasbenih managerjev, v kakšni meri in ali imajo managementsko znanje ali so se učili iz prakse. Rezultati poglobljenih intervjujev kažejo, da večina managerjev nima formalne izobrazbe s področja managementa vendar kljub temu delujejo uspešno na osnovi praktičnih izkušenj, poznanstev in sodelovanja v dobro delujočih ekipah. Managerji poudarjajo pomen neformalnega učenja, izmenjav izkušenj in izpostavljajo, da teoretično managementsko znanje ni ključnega pomena za uspeh. Na osnovi pridobljenih infnromacij smo oblikovali tudi predlogei in nasvete za bodoče managerje v glasbeni industriji.
Ključne besede: Glasbeni manager, glasbena industrija, pomanjkanje teoretičnega znanje, slovenski glasbeni managerji, glasbeni management.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (955,79 KB)

Opis: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti. Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram. Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Ključne besede: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Diplomsko delo oz. tematika tega dela bo povezana predvsem s funkcijami in procesi, ki jih ljudje uporabljamo v vsakdanjem zasebnem ter poslovnem svetu, to je management ter vodenje. To so funkcije, ki se same od sebe ne morejo izvajati, zanje podjetja potrebujejo zelo izkušene in/ali pa talentirane ljudi, ki jih imenujemo managerji in/ali vodje, ki skrbijo, da podjetja rastejo oz. imajo nasploh možnost dočakati rast. Tako imenovani managerji ali vodje pa v podjetjih in organizacijah ali pa katerih drugih ustanovah svoje načrte in zaposlene pripravijo oz. usmerijo skozi različne funkcije managementa, različne načine vodenja, motiviranja, načrtovanja do te mere, da so zaposleni zadovoljni s svojim delom, ljudje na vodilnih položajih pa z načrtovanimi cilji ter seveda delom managerjev in vodij. Vse te procese, funkcije in stile bom v diplomskem delu tudi opisal, raziskal ter prikazal do takšne mere, da bo na koncu razvidno, zakaj mnogi menijo, da so management, managerji in vodje osrčje oz. sam življenjski steber vsakega podjetja, organizacije oz. kakršne koli ustanove. Ključnega pomena je razumeti management in vse, kar spada pod ta pojem. Ker živimo v obdobju razvijanja ter sprememb, se morajo tem spremembam ter razvoju prilagoditi tudi managerji, zato bodo v ospredju tematike moje diplomske naloge »sodobni managerji«. Pred vsem tem bo potrebno opisati prostor, kjer se vsi omenjeni procesi odvijajo, kjer managerji vse te funkcije, stile in načine dela izvajajo, to je seveda podjetje. V diplomskem delu se bom enako kot pri managerjih osredotočil predvsem na podjetja, ki ne glede na vse ovire v današnjem zahtevnem in tehnološko razvitem svetu obstajajo, konkurirajo in se nadaljnje razvijajo, to so t. i. »sodobna podjetja«. S pojmom »sodobno podjetje« ter »sodobni manager« pa nastopijo tudi sodobni problemi oz. težavnosti, zato je pomembno primerjati različna podjetja ter managerje in ugotoviti, kako se uspešna sodobna podjetja ter managerji razlikujejo, kot so na primer zelo uspešno spletno podjetje Facebook oz. zdaj Meta, pa podjetje, ki je postalo eno iz med vodilnih avtomobilskih znamk, to je Tesla Motors, ter seveda tudi zelo uspešna managerja, kot sta Elon Musk ter Mark Zuckerberg. V raziskavi, ki je na koncu naloge, pa bomo lahko videli, kako so vsi pojmi in teorije, kot so konkurenčnost, promoviranje, inovativnost, znanja in drugo pripomogle k uspehu teh dveh gigantskih podjetij in posledično omenjenih managerjev, in zakaj imenujemo današnja podjetja in managerje »sodobne«, kar bom pa še podrobneje razčlenil skozi diplomsko nalogo.
Ključne besede: manager, management, sodobno podjetje, vodenje, proces v podjetju.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 70
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Managerski vidiki optimizacije poslovanja v podjetju x bo bralec seznanjen s teoretičnimi vidiki uspešnega managerja in managerskih pristopov, v drugem delu bodo teoretična znanja uporabljena kot predlog optimizacije poslovanja enega največjih slovenskih podjetij v panogi. Teoretični del se osredotoča predvsem na managerja kot osebo. Predstavljen je pomen vizije in kulture, ki ju mora vodstvo podjetja vzpostaviti kot ključ za uspešno izvrševanje ciljev na vseh nivojih podjetja. V nadaljevanju se delo osredotoči na lastnosti, značilnosti in sposobnosti managerja ter na način vodenja in usmerjanja zaposlenih, da podjetje uspešno sledi skupni viziji in deluje v okviru podjetniške kulture podjetja. Opredeljene so tudi glavne funkcije managementa, kot so načrtovanje, izvedba, kontroliranje in popravljanje napak, ki temeljijo na t. i. Demingovem krogu in je v tem delu razširjeno z različnimi teorijami, predstavlja pa ključ do uspeha. V drugem delu je predstavljena dejavnost storitvenega podjetja x, nato pa se osredotočimo na tri segmente dejavnosti omenjenega podjetja, to so portfelj naročnikov, vodenje srednjega managementa in končni izvajalci – čistilci, pri čemer skozi posnetek stanja podamo predloge za njihovo optimizacijo. V zaključku se dotaknemo prihodnosti oz. pričakovanj glede prihodnosti v obravnavani panogi, katerih zametki se že kažejo na tehnološko naprednejših kontinentih, in jih podpremo s finančnimi učinki na delovanje podjetja ob implementaciji nove tehnologije na slovenskem trgu.
Ključne besede: manager, vodja, optimizacija, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 376; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Izdelava modelov procesov in njihova primerjava z obstoječim in željenim stanjem postajajo vse bolj uporabni, še posebno takrat, ko podjetje prenavlja informacijski sistem, na katerem upravlja večino opravil, ki se izvaja v njem. V postopku prenove informacijskega sistema je trenutno podjetje Helios TBLUS d.o.o., ki želi vedeti, če so procesi, ki jih izvajajo, primerljivi s SAP-ovo najboljšo prakso. Za prikaz in primerjanje procesov se je podjetje odločilo za uporabo programske rešitve za modeliranje procesov SAP Signavio Process Manager. Za izvajanje analize procesov smo se odločili za proces iz planiranja proizvodnje, in sicer iz primera naročila na zalogo, saj je teh primerov znotraj podjetja največ. Simulacija in analiza procesa sta pokazali, da je trenutno stanje dovolj dobro, da se ga uvede v novo okolje.
Ključne besede: BPMN 2.0, simulacija, Best Practice (BP oz. najboljša praksa), programska rešitev SAP Signavio Process Manager, SAP ERP, SAP S/4 HANA
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,63 MB)