1. Analiza potreb po kompetencah in znanjih s področja kadrovskega managementa v času pandemije covid-19Jan Petrovič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na znanja in kompetence na področju kadrovskega managementa v času pandemije Covid-19. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu povzamemo pandemijo Covid-19 in njene posledice na gospodarstvo ter opišemo kadrovski management: navedemo funkcije, dejavnosti in področja, vpliv kadrovskega managementa na uspešnost organizacije ter plačilo za delo v kadrovskem managementu v Sloveniji. V drugem delu podrobneje predstavimo raziskavo, katera znanja in kompetence so v času pandemije najbolj iskana na osnovi objavljenih oglasov. Na koncu povzamemo naše ugotovitve. Imeti prava znanja in kompetence je ključno, da bi kadrovski manager uspešno opravljal svoj poklic in prispeval k učinkovitosti organizacije.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovske funkcije, kompetence, znanja, pandemija
Objavljeno v DKUM: 16.08.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanjaNataša Pivec, 2020, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 209
Celotno besedilo (8,22 MB) |
3. |
4. Management znanja in dejavniki razvoja zaposlenih v podjetju Fraport SlovenijaŠpela Uršič, 2019, magistrsko delo Opis: Podjetje Fraport Slovenija je bilo v letu 2018 nagrajeno z nazivom najboljšega zaposlovalca kot najboljšega tujega vlagatelja ter že šestič in četrto leto zapored prejelo priznanje za uglednega delodajalca v raziskavi Moje.delo.
Zaključno delo predstavlja osredotočenje tematike vezane na zaposlene podjetja Fraport Slovenija. Zaradi današnjih potreb okolja in organizacij, ki nakazujejo veliko stopnjo pomenu znanja zaposlenih in odgovornosti zaposlenih do doseganja ciljev organizacije, je tematika magistrske naloge vezana na eni strani na pomen upravljanja znanja in na drugi strani na vidik zaposlenih do organizacije. Pri tem bi izpostavili dejstvo, da znanja, ki nastajajo hitro, nadomeščajo še hitreje nova znanja. Ravno tako se na delovnih mestih predvideva vse višji nivo znanja za potrebe uresničevanja strategije organizacij. Spremembe v zunanjih elementih organizacije (tehnologiji, okoljskih sprememb, trajnostnem razvoju) so vidne in zaznane skozi ustvarjanje in hitrejše transformacije delovnih mest. Po eni strani bomo tako v magistrskem delu zgradili teoretični okvir, ki bo najprej upošteval izhodišča managementa znanja in dejavnikov sprememb v organizacijah, po drugi strani pa bomo teoretično izpostavili tudi vidike zadovoljstva zaposlenih, ki v mnogih vidikih izpostavljajo pomembnost in usmeritve organizacij v smer ohranjanja pozitivne organizacijske klime. Empirični del magistrske naloge bo obsegal raziskavo in analizo raziskave, izvedene v podjetju Fraport Slovenija. V analizo bomo zajeli delovne pogoje, organizacijo dela, karierne možnosti, strokovno usposabljanje in učenje ter vidik inovativnosti in iniciativnosti zaposlenih.
Ključne besede: znanje, zaposleni, management znanja, zadovoljstvo zaposlenih, raziskava
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1557; Prenosov: 327
Celotno besedilo (3,78 MB) |
5. Management znanja v Univerzitetnem kliničnem centru MariborZvezdana Kaiser Kupnik, 2019, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Problem, ki ga zaznavamo, je, da je management znanja na področju zdravstvene nege zapleten in razpršen na veliko specialnih področij s centralnim upravljanjem v okviru posameznega zavoda. Namen magistrskega dela je razložiti in raziskati ključne dejavnike na področju managementa znanja na osnovi rezultatov opravljene raziskave.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovalnega dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketiranje s pomočjo vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa, ki je bil pripravljen na podlagi literature in že validiranih vprašalnikov. Pri analizi rezultatov smo uporabili t-test, korelacijski test za določanje povezanosti spremenljivk, kot so starost, izobrazba, delovna doba, s procesi managementa znanja in Mann-Whitney test.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 187 anketirancev. Ugotovili smo, da se zaposleni v zdravstveni negi zavedajo pomembnosti managementa znanja, da zavod priznava znanje kot del svojega intelektualnega kapitala in da management znanja pomaga pri učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela, vendar nismo dokazali, da je management znanja del organizacijske kulture ustanove, v kateri smo raziskavo izvedli. Ugotovili smo, da izobrazba ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja (p = 0,256), izmenjave (p = 0,329) in shranjevanja znanja (p = 0,454). Zaposleni z delovno dobo, krajšo od 5 let, so bolj naklonjeni prenosu znanja kot ostali zaposleni (p = 0,041). Dokazali smoi, da strarost udeležencev ne vpliva na odnos zaposlenih do ustvarjanja, izmenjave in shranjevanja znanja.
Diskusija in zaključek: Izvajanje in aplikacija managementa znanja sta odvisni od posameznika, motivacije in potebe po znanju in je dolgoročna naložba. Izkustveno znanje zaposlenega je največjega pomena in kot takšno zelo cenjeno med zaposlenimi.
Ključne besede: management, znanje, medicinska sestra, ustvarjanje znanja, izmenjava znanja, shranjevanje znanja.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1934; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,80 MB) |
6. Management znanja v okviru mentorskega stila vodenjaSimon Kos, 2018, diplomsko delo Opis: Zgodovina nas uči, da je človek eden najpomembnejših dejavnikov v podjetju. Včasih so delavce postavili na delovno mesto in jim dali delo brez razlage in brez vsake pomoči. Danes pa temu več ni tako, saj lahko vidimo, da velika večina podjetij veliko vlaga v izobraževanje in učenje svojih zaposlenih. Danes človeku ne damo več samo dela, temveč ga na to delo tudi temeljito pripravimo. Ponudimo mu izobraževanje, ki se najbolj prilega njegovemu profilu ter ga razvijamo tako, da lahko podjetju prinese čim več novih znanj. Delodajalec si svojega zaposlenega prilagodi glede na svoje podjetje tako, da lahko zanj čim več stori oziroma mu čim več doprinese. Ne le v finančnem smislu, temveč imamo v mislih tudi znanja, ki jih nekdo prinese v organizacijo. V diplomskem delu bomo govorili o managementu znanja in prenosu znanja med nadrejenimi in podrejenimi glede na stil vodenja, ki se uporablja v organizaciji. Opredelili bomo proces vodenja, vodjo, njegove naloge in lastnosti uspešnega vodje. Prav tako bomo razložili, zakaj je pomemben management znanja in kako se s tem soočajo podjetja v praksi. Podrobneje bomo opredelili aktualne stile vodenja in ocenili prenos znanja v vsakemu izmed njih. Posebej bomo preučili okvire mentorskega stila vodenja ter njegovo implementacijo v podjetju Etrad3 d.o.o. Izvedli bomo intervjuje z nadrejenimi in podrejenimi v omenjeni organizaciji ter tako pridobili informacije o njihovem dojemanju prenosa znanja. Iz teh podatkov bomo analizirali management znanja v podjetju in pripravili predloge za izboljšanje stanja v podjetju in predloge za uporabo v praksi. Z raziskavo smo ugotovili, da prihaja v mentorskem stilu vodenja do boljšega prenosa znanja kot v ostalih obravnavanih stilih. To smo potrdili tako z teoretično vsebino, kot tudi z raziskavo v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na prenos znanja med nadrejenimi in podrejenimi motiviranost vsakega posameznika.
Ključne besede: management znanja, vodenje, vodja, znanje, prenos znanja, stil vodenja, mentorski stil vodenja
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1478; Prenosov: 162
Celotno besedilo (734,69 KB) |
7. Inoviranje transfera know how-a s povezovanjem tehnično tehnoloških in poslovnih vidikov ter upoštevanjem 7 načel družbene odgovornostiMarko Čuš, 2016, magistrsko delo Opis: Za podjetje predstavlja njegova intelektualna lastnina temelj konkurenčne prednosti. Intelektualno lastnino podjetja je možno zaščiti na različne načine. Pomembno je, da podjetje svojo intelektualno lastnino evidentira, ovrednoti ter jo ustrezno zaščiti. Know how predstavlja del intelektualne lastnine podjetja. Tehnično tehnološki in poslovni know how v podjetju sta povezana in soodvisna. Za razvoj prenosa tehnično tehnološkega in poslovnega know how-a je pomembna ustvarjalnost in inovativnost znotraj obojega podjetja. Danes predstavlja soodvisen management znanja in vrednot osnovo za večjo inovativnost in konkurenčnost posameznega podjetja.
V sodobni gospodarstvu velja, da upoštevanje 7 načel družbene odgovornosti (uradna odgovornost, preglednost, etičnost, spoštovanje do deležnikov, prava, mednarodnih norm in človeških pravic), posameznega podjetja krepi vlogo inoviranja v podjetju in je to njegova konkurenčna prednost. Ta načela so zajeta v standardu ISO 26000 in smo jih vključili v nov model prenosa know how-a, kar bi lahko bistveno vplivalo na uspeh takšnega prenosa. V procesih modela smo zajeli tudi De Bonovo metodo 6 klobukov in paralelnega načina razmišljanja, ki v nasprotju s tradicionalnim načinom razmišljanja, išče prednosti v sodelovanju in skupnem iskanju rešitev ne glede na razhajanja razmišljanj in stališč. Z uporabo novega modela želimo doseči uspešnost pri prenosu z upoštevanjem načel družbene odgovornosti, predvsem vpeljavo inovativnega poslovanja tudi v praksi.
Ključne besede: intelektualna lastnina, know how, inovacije, družbena odgovornost, management znanja in vrednot
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1359; Prenosov: 85
Celotno besedilo (511,10 KB) |
8. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE ZAPOSLENIH V OBČINSKI UPRAVIJanez Kraner, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Povzetek
Današnje poslovno okolje kot tudi okolje, v katerem deluje javna uprava, se nenehno spreminjata. Tako se javni uslužbenci na vseh hierarhičnih ravneh srečujejo s spremembami zakonodaje in čedalje večjo zahtevnostjo strank po kvalitetnem in učinkovitem delovanju javne uprave. Na takšne spremembe se lahko profesionalno odzovejo samo strokovno usposobljeni javni uslužbenci, ki so pripravljeni in sposobni svoje znanje nenehno posodabljati in nadgrajevati. Vsled tega je nujno potrebna preobrazba javne uprave, v smislu, da tudi organizacije v sestavi javne uprave postanejo “učeče se organizacije”. V diplomskem delu smo se osredotočili na področje usposabljanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev v občinski upravi Občine Hrastnik. Ugotovili smo, da Občina Hrastnik trenutno nima izdelanega letnega načrta izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih v smislu dokumenta, kot ga predvideva zakon. Kljub temu pa vsako leto v proračunu planira sredstva za strokovno izobraževanje zaposlenih, v višini 3.000 €. Ugotovili smo tudi, da management in zaposleni zelo dobro poznajo zakonsko podlago za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje javnih uslužbencev in se zavedajo pomembnosti pridobivanja in prenosa novega znanja za profesionalno delovanje občinske uprave. Podatke smo pridobili iz primarnih in sekundarnih virov. Podatke iz primarnih virov smo obdelali z Excel programom.
Ključne besede: - učeča se organizacija, - usposabljanje, - izpopolnjevanje, - management znanja, - načrt izobraževanja, - usposabljanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev
Objavljeno v DKUM: 29.02.2016; Ogledov: 1242; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,41 MB) |
9. Towards a virtual product modelAndrej Tibaut, Danijel Rebolj, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Today, many researchers working on the information management process in construction recognise the problem of modelling complex product-related data structures. Furthermore, many experts doubt whether an all-inclusive-product-model is a solution for an integrated information environment that should efficiently support the life cycle of a product. It seems that rich experiences in product modelling gathered during the last decade do not necessarily lead to better models but rather to the awareness the more complex the product models are, the more rgid and less usable they become in practice. The paper first summarises some deficiencies of complex product models and then introduces a new conceptual solution, called "virtual product model", which is based on the on the decomposition of a conventional product model. The concept investigates the dissharmony in the structure and semantics of distributed (virtual) parts by applying agent technology and then the tuple space communication model.
Ključne besede: gradbeništvo, gradnja objektov, informacijska tehnologija, informacijski sistemi, baze podatkov, integracija, management informacij, upravljanje znanja, izmenjava podatkov, produktni modeli, virtualni produktni modeli, civil engineering, building construction, information technology, information systems, databases, integration, information management, knowlege management, data exchange, product models, virtual product models
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2647; Prenosov: 93
 Povezava na celotno besedilo |
10. VPLIV VODENJA NA UVAJANJE KONCEPTA MANAGEMENTA ZNANJA V ZDRAVSTVUNataša Kreft, 2015, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnih organizacijah je znanje ključnega pomena. Pomembno vlogo predstavljajo vodje, ki z ustrezno politiko vodenja usmerjajo zaposlene k vedno večji težnji po novem znanju. Zaposleni z visoko stopnjo intelektualnega kapitala predstavljajo osnovo uspešne organizacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri model vodenja prevladuje v Splošni bolnišnici Murska Sobota in kako vodje s svojim načinom in modelom vodenja vplivajo na odnos zaposlenih do izobraževanja.
Metodologija: Za izdelavo magistrskega dela smo uporabili kombinacijo različnih metod. Pri teoretičnem delu smo se naslanjali na deskriptivno metodo dela, pri empiričnem delu na anketno metodo, podatke smo potem obdelali s pomočjo multivariatnih statističnih metod. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota med zaposlenimi v vseh štirih dejavnostih, ki so navedene v Statutu zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno.
Rezultati: Ugotovili smo, da vodje na vseh področjih delovanja uporabljajo tako transformacijski kot tudi transakcijski model vodenja. Kot najpomembnejši dejavnik modela vodenja so anketirani izpostavili, da vodja podpira timsko delo. Zaposleni so najvišje ocenili trditev managementa znanja, da vodja spodbuja strokovnost in natančnost pri delu. Ugotovili smo, da transformacijski model vodenja podpira uvajanje koncepta managementa in da v bolnišnici obstajajo značilnosti učeče se organizacije. Zaposleni na vseh področjih dela visoko ocenjujejo elemente managementa znanja, kar je dobra popotnica pri udejanjanju učeče se organizacije.
Sklep: Zaključimo lahko, da noben model vodenja ni idealen, pomembna je predvsem veščost vodij, da v dani situaciji uporabijo neprimernejši način vodenja. Izrednega pomena je znanje zaposlenih, ki je temelj konkurenčne prednosti dobrih organizacij. Ena izmed temeljnih nalog dobrih vodij je usmerjanje in spodbujanje zaposlenih k kreativnosti, inovativnosti, iskanju vedno novih znanj ter posledično prenašanju znanja v timu.
Ključne besede: vodenje, model vodenja, znanje, management znanja, neprofitne organizacije
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2625; Prenosov: 423
Celotno besedilo (1,73 MB) |
