| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA OPERATIVNEGA MANAGEMENTA PRI RAZVOJU UROLOŠKEGA ODDELKA V KLINIČNEM CENTRU
Eva Berdajs, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja vlogo operativnega managementa na urološkem oddelku v Kliničnem centru, Ljubljana. Teoretični del zajema pregled strokovne literature na področju managementa, managementa nepridobitnih organizacij ter managementa v zdravstvu. Praktični del pa zajema raziskavo na področju operativnega managementa urološkega oddelka.
Ključne besede: Organizacija, profesionalna organizacija, management, operativni management, management v zdravstvu, urološki oddelek
Objavljeno: 26.10.2009; Ogledov: 1614; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
OPERATIVNI MANAGEMENT V ZDRAVSTVENI NEGI
Bernarda Prosenc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja operativni management v Ginekološki kliniki Ljubljana. V prvem delu diplomske naloge gre za pregled strokovne in znanstvene literature na področju operativnega managementa. Predstavili bomo obstoječe stanje organiziranosti operativnega managementa zdravstvene nege na Ginekološki kliniki Ljubljana. Opredelili bomo nekatere definicije zdravstvene nege, njen položaj v Evropi in Sloveniji, ter položaj zdravstva kot sistema v Evropi in Sloveniji. Predstavili bomo trende strokovnega razvoja zdravstvene nege v Sloveniji in prikazali pogoje in načine za uvajanje sprememb v organizaciji službe zdravstvene nege in pri tem upoštevali prilagajanje novim razmeram v zdravstveni dejavnosti. Z opisom teoretične vsebine organizacije in managementa z aplikacijo na področje zdravstvene nege bomo prikazali aktivnosti strokovne javnosti za opredelitev samostojne službe zdravstvene nege v Ginekološki kliniki Ljubljana. Pri tem bomo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, informacije pa bomo pridobivali tudi na podlagi trenutnih opazovanj in pogovorov z odgovornimi kadri v Ginekološki kliniki Ljubljana. V drugem, empiričnem delu bomo prikazali raziskovalni problem in vprašanja, ki jih bomo obdelali na osnovi anketnega vprašalnika, na katerega bodo odgovarjali vodilni operativni kadri zdravstvene nege Ginekološke klinike Ljubljana. Na osnovi analize anketnih odgovorov bomo pojasnili objektivno stanje na področju organizacije službe zdravstvene nege v Ginekološki kliniki Ljubljana, kjer je zdravstvena nega v sistemu zdravstva ena izmed osnovnih storitev zdravstvene dejavnosti. S sklepi in predlogi bomo nakazali možne aktivnosti, ki bi jih morale medicinske sestre okrepiti ali pa na novo začeti, da bo zdravstvena nega dobila v sistemu zdravstvene dejavnosti pomembnejšo vlogo in mesto, ki ji po mojem prepričanju pripada.
Ključne besede: Ginekološka klinika Operativni management Management v zdravstvu Javna zdravstvena služba
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2975; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (559,24 KB)

3.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anže Pintar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v uvodu zajel predvsem probleme, ki se kažejo v zdravstvu Republike Slovenije. V naslednjem poglavju sem opisal pojem in naloge managementa na splošno in primerjavo, kako se management kaže v zdravstveni obliki. Opisal sem, kako se je management razvil in kdo je najbolj zaznamoval ta razvoj. V nadaljevanju diplomske naloge sem obširno predstavil probleme in ovire v javnih zdravstvenih ustanovah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo managerji, ki so v vrhu zdravstvenih ustanov. Opisal sem tudi vse ravni zdravstvenih zavodov in njihovo delovanje ter organizacijo. V podrobnostih sem nato opisal Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je najbolj izpostavljen, kar se tiče kapacitete ljudi in zaposlenih v Sloveniji in je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Seveda se s tem kaže tudi zadovoljstvo bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene ustanove, zato sem predstavil stanje bolnikov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Pomagal sem si z anketo, ki sem jo sestavil v dveh delih, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike, ki so vključeni v zdravstveni sistem. V različnih zdravstvenih ustanovah kroži veliko informacij, ki so pomembne tako za bolnike kot zdravstveno osebje, vendar nekatere teh informacije krožijo nenadzorovano, zato jih je potrebno varovati. Tako sem proti koncu diplomske naloge predstavil še standarde o varovanju informacij in jih primerjal s tujino. Za zaključek diplomske naloge sem predstavil rezultate ankete, ki se je navezovala tako na bolnike kot na uslužbence v zdravstvenih zavodih. Z anketo sem tako pridobil informacije o problemih in predloge o morebitnih izboljšavah, za boljšo organizacijo in boljši potek pri zdravljenju bolnikov.
Ključne besede: management, management v zdravstvu, javno zdravstvo, javni zdravstveni zavod, zdravstvena ustanova
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2703; Prenosov: 693
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

4.
VPLIV MOTIVACIJE NA KAKOVOST STORITEV V ZDRAVSTVU
Suzana Šuklar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iskali povezavo med kakovostjo zdravstvenih storitev in motivacijo zaposlenih v zdravstvu. Raziskava je potekala v mesecu decembru 2009 v štirih zdravstvenih domovih Pomurja. V anketo smo vključili zdravstveno osebje z različnimi stopnjami izobrazbe in iz različnih dispanzerjev. Anketirani kakovost pojmujejo predvsem kot strokovno, uspešno in dobro opravljeno delo, katerega cilj je zadovoljen bolnik in zadovoljno zaposleno osebje. Zaposleni se zavedajo, da sta motivacija in kakovost tesno povezana. Najpomembnejši motivacijski dejavnik za anketirane so: kakovostno opravljeno delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, zadovoljstvo bolnikov z našim delom, varnost in stalnost zaposlitve, urejene delovne razmere, dobri medsebojni odnosi med sodelavci, dobri medsebojni odnosi z nadrejenim in samostojnost pri delu. Anketirani se čutijo odgovorne za kakovost svojega dela, zato bi se želeli izobraževati na področju kakovosti obravnave bolnika in kakovostni zdravstveni negi. Kot razloge za manj kakovostno delo navajajo anketirani predvsem pomanjkanje časa, motivacije in znanja ter neustrezne pogoje dela. Kot vzpodbudo za dvig motivacije za kakovostne storitve bi potrebovali finančne stimulacije, več izobraževanj, urejene delovne razmere, boljše delovne pogoje in sprotno reševanje težav.
Ključne besede: zdravstvo, kakovost storitev v zdravstvu, management kakovosti, motivacija, motivacijski dejavniki v zdravstvu
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 3635; Prenosov: 856
.pdf Celotno besedilo (353,94 KB)

5.
POSEBNOSTI FINANCIRANJA IN UPRAVLJANJA S FINANCAMI NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
Bojana Zadravec-Vrbančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Podobno kot v drugih evropskih državah se tudi Sloenija srečuje z omejenimi finančnimi sredstvi in vse hitrejšo rastjo povečevanja javnih in zasebnih izdatkov namenjenih za zdravstvo, kar je posledica večanja deleža starejšega prebivalstva ter s tem posledično njihovih pričakovanj.Dober sistem financiranja zdravstvenih storitev mora biti pravičen do državljanov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati mora biti uspešen in učinkovit, vzpodbujati mora kakovostno obravnavo bolnika ter optimalno in racionalno uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Idealnega sistema financiranja zdravstvenih storitev ni. Odločitev o tem je odvisna od ciljev, ki jih zasledujejo. Z različnimi obračunskimi sistemi lahko sledimo različnim ciljem. Če želi plačnik-država povečati dostopnost storitev, bo predlagal-a uveljavitev storitvenega sistema. Ko pa je v ospredju kot cilj obvladovanje stroškov ter manj interesi bolnikov, bo uveljavil-a proračunsko financiranje v pavšalu. Tako se lahko nekateri vplivi na vedno višje stroške v zdravstvu rešijo le na državni ravni. Management v zdravstvenih organizacijah pa je poleg strokovnih medicinskih znanj, ključni dejavnik za uspešno vodeno zdravstveno varnost, ki v povezavi z managementom zdravstvenega zavarovanja, pomeni integracijo izvajanja in financiranja zdravstvenih programov in storitev za obvladovanje stroškov in izboljševanje kakovosti.
Ključne besede: javni zavod, financiranje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, management v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1881; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (476,81 KB)

6.
UVAJANJE KAMPANJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ''VARNA KIRURGIJA REŠUJE ŽIVLJENJA'' V UKC LJUBLJANA
Nina Rahne, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo spremljali projekt uvajanja kampanje Svetovne zdravstvene organizacije »Varna kirurgija rešuje rešuje življenja« v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Projektna skupina je posnela stanje uporabe obstoječih varnostnih seznamov za paciente v centralnem operacijskem bloku UKC Ljubljana. Naredila se je primerjava s kirurškim varnostnim kontrolnim seznamom Svetovne zdravstvene organizacije. Predlagan kirurški varnostni kontrolni seznam smo prilagodili razmeram v UKC Ljubljana, napisali navodila za njegovo uporabo in ga poskusno uvedli. Po poskusnem obdobju smo ga ponovno prilagodili potrebam in ga uvedli v operacijske dvorane Kirurške klinike, kasneje pa tudi v ostale operacijske dvorane v UKC Ljubljana. Uporaba kirurškega varnostnega kontrolnega seznama izboljša komunikacijo tima, doslednost oskrbe ter tako zmanjša zaplete in smrti povezane z operacijo. Tudi v UKC Ljubljana so se pokazali pozitivni učinki njegove uporabe. Na koncu smo podali predloge za izboljšave, kot sta na primer razširitev in posodobitev informacijske podpore, da bi bil kirurški varnostni kontrolni seznam na zaslonu na dotik, ali pa bi imeli v operacijski sobi elektronske table z izdelanim obrazcem.
Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Varna kirurgija, Kirurški varnostni kontrolni seznam, Kirurški zapleti, Management kakovosti
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2229; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (19,02 MB)

7.
ORGANIZACIJA IN KAKOVOST V JAVNEM ZAVODU PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK
Simon Čretnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsaka organizacija ima svoje poslanstvo, ki ga mora prepoznati in opredeliti ter si postaviti take cilje, da ga bo uresničila. Managerji organizacije so ključni ljudje, ki morajo postavljati cilje in s planiranjem, organiziranjem, vodenjem in nadzorovanjem zagotavljati, da bodo ti cilji tudi doseženi. Pri tem ni pomembno, ali gre za privatni ali javni sektor. Principi in modeli poslovodenja ostajajo enaki, čeprav se cilji po svoji vsebini med njimi razlikujejo. Kakovost v zdravstvu je proces, ki je vpleten v vsakdanje delo v zdravstvu in zagotavlja primerno zdravstveno oskrbo ter teži k nenehnemu izboljševanju, saj bolniki pričakujejo stalno dostopnost zdravstvenih storitev in različne možnosti zdravljenja. Psihiatrične bolnišnice so organizirane po regijah, zmogljivosti bolnišnic pa so usklajene s potrebami regije. Sodelovanje vodstva javnih zdravstvenih zavodov, zdravnikov, medicinskih sester in drugih zaposlenih je namreč tisto, ki odpira ključna vprašanja uspešnega vodenja procesov v zdravstvu, vodi do odgovorov za večje zadovoljstvo pacientov, zaposlenih in širšega okolja bolnišnic, kar je ključni vzvod za kakovost in inovativnost v poslovanju bolnišnic. Problemi, ki se pojavljajo v psihiatriji tako na strokovnem, pravnem, finančnem, organizacijskem področju, so zaradi narave duševnih motenj specifični in se razlikujejo od drugih medicinskih strok.
Ključne besede: management, javni zavod, bolnišnica, kakovost v zdravstvu, Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 2356; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (812,13 KB)

8.
PRIPRAVA NA UVEDBO STANDARDA ISO 9001 NA KLINIČNI ODDELEK ZA BOLEZNI ŽIVČEVJA, UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
Zdenko Garašević, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V letu 2011 se je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) odločilo za vpeljavo sistema managementa kakovosti po standardu ISO 9001:2008. Tako mora klinični oddelek za bolezni živčevja (KOBŽ), ki je del UKCL-ja, tudi izpolniti zahteve standarda ISO 9001:2008. V diplomskem delu je podrobneje predstavljen standard managementa kakovosti ISO 9001:2008, njegove zahteve in dokumentacija. Identificirani so procesi, ki se odvijajo na KOBŽ, katere je potrebno popisati pred uvedbo omenjenega sistema managementa kakovosti. Opisane so smernice za implementacijo standarda ISO 9001:2008, ki so razdeljene na šest korakov: identifikacija procesov, popis procesov, pregled popisov ter vpeljava morebitnih izboljšav trenutnih procesov, določitev protokolov za posamezne aktivnosti, izdelava »priročnika kakovosti«, vpeljava notranjih presoj. Ključnega pomena so se izkazale klinične poti in klinične smernice, ki bi lahko nudile podlago za popis in lastništvo procesov ter hkrati način izvajanja procesov. Predstavljena je analiza trenutnega stanja in primerjava z zahtevami standarda ISO 9001:2008. Kjer so ugotovljena neskladja z zahtevami so pripravljeni ukrepi za odpravo neskladij s pomočjo smernic za uvajanje standarda ISO 9001 v zdravstvo, IWA1.
Ključne besede: Ključne besede: • management kakovost; • sistem managementa kakovosti v zdravstvu; • ISO 9001:2008; • IWA 1; • klinične poti; • klinične smernice.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2517; Prenosov: 692
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
10.
SMERNICE ANTIBIOTIČNE ZAŠČITE PRED OPERATIVNIM POSEGOM V UKC LJUBLJANA
Alenka Zidar Zupan, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji so za obravnavo pacienta pri kirurškem posegu glede antibiotične zaščite od leta 2006 izdelane smernice, po katerih bi se morali izvajati vsi kirurški posegi na vseh kirurških oddelkih. Smernice namreč zagotavljajo strokovno priporočilo oskrbe pacienta tako iz zdravstvenega kot tudi finančnega vidika. V magistrski nalogi smo ugotavljali skladnost s smernicami na 8 kirurških enotah v UKC Ljubljana. Preverjali smo, ali je bolnik pred kirurškim posegom dobil antibiotik, ali sta bila antibiotik in doza ustrezna, ali je dobil antibiotik ob ustreznem času in ustrezno število odmerkov. Preverjali smo, ali število odmerkov vpliva na ležalno dobo. Predpostavljali smo, da so posamezni kirurški oddelki antibiotike aplicirali skladno s smernicami. Rezultati raziskave kažejo, da je bila skladnost s smernicami samo 28 % ob predpostavki, da se smernic držimo 100 %. Antibiotično zaščito so aplicirali v 86,8 % in to kar v 95 % ustrezen antibiotik. Največ neskladnosti je bilo pri pregledu števila odmerkov antibiotične zaščite (45,8 %), saj so v večini primerov le-te aplicirali prekomerno, kar sicer ni vplivalo na število hospitaliziranih dni pacienta. Skladnost je treba popraviti predvsem pri upoštevanju ustreznega števila apliciranih odmerkov antibiotika. Predpisovanje in aplikacija antibiotične zaščite skladno s smernicami sta odvisna od izobraževanja zdravstvenega osebja, nadzora, povratnih informacij in ne nazadnje od dobre organizacijske in posledično varnostne kulture. Zelo pomembna je dobra medsebojna komunikacija.
Ključne besede: kakovost, management kakovosti, kakovost v zdravstvu, smernice, kirurške okužbe, antibiotična zaščita
Objavljeno: 03.07.2014; Ogledov: 1040; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici