1. |
2. Turizem in podnebne spremembe : vloga destinacijskega managementaMaja Turnšek, Barbara Pavlakovič Farrell, Nejc Pozvek, Tomi Špindler, Katja Kokot, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Turizem pomembno prispeva k podnebnim spremembam in je tudi eden od sektorjev, ki jih to močno prizadene. Turizem znatno prispeva k ogljičnemu odtisu, saj turistične aktivnosti temeljijo na energiji, ki se pridobiva iz fosilnih goriv, zato je v prihodnosti nujno izboljšati spremljanje izpustov, opredeliti vloge različnih oblik turizma in identificirati ukrepe za zmanjševanja ogljičnega odtisa turizma na destinaciji. Osrednje pričakovane posledice podnebnih sprememb, ki bodo pomembno vplivale na turizem, so čedalje več ekstremnih vremenskih pojavov, spremembe temperature zraka, drugačen padavinski režim in dvigovanje morske gladine. Poglavje izpostavlja aktivno vlogo in potenciale destinacijskega managementa pri oblikovanju analiz ranljivosti destinacij in tveganj za ponudnike, spodbujanju medsektorskega sodelovanja za dosego boljše podnebne odpornosti destinacij ter ozaveščanju o kolektivni soodgovornosti za učinke podnebnih sprememb in o vlogi turizma pri trajnostnem prehodu.
Ključne besede: podnebne spremembe, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje na podnebne spremembe, destinacijski management, turizem
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 766; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Odnos zaposlenih v zdravstveni negi do uvajanja spremembPetra Šketa, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov so pomembne spremembe v zdravstvenih organizacijah. Zaposleni se različno odzivajo na uvajanje nečesa novega, zato je namen zaključnega dela raziskati odnos zaposlenih v zdravstveni negi do uvajanja sprememb v zdravstvenih organizacijah.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 400 delavcev v zdravstveni negi, ki so zaposleni v zdravstveni organizaciji na terciarni ravni. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so zaposleni v zdravstvenih organizacijah pozitivno naravnani do uvajanja sprememb in se strinjajo, da so spremembe pomembne. Kljub temu prihaja do razkoraka pri sprejemanju in implementaciji sprememb glede na položaj zaposlenega. Zaposleni na nevodilnih mestih so prepoznali potrebo po večji informiranosti na ravni organizacije ter več možnosti za vključitev v proces načrtovanja in uvajanja sprememb.
Razprava in sklep: Spremembe v zdravstvenih organizacijah so potrebne, saj se organizacije lahko le tako razvijajo in izboljšujejo. Spremembe so večinoma dobrodošle, če so dobro zasnovane in pozitivno predstavljene s strani vodilnega kadra.
Ključne besede: organizacija v zdravstvu, management sprememb, uvajanje sprememb, zdravstvena nega, odnos zaposlenih do sprememb
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 1050; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Primer uvajanja spememb z vidika zaposlenih v mednarodnem podjetjuIrina Bolle, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije ter vse večje in močnejše konkurence je nujno, da podjetja sledijo spremembam. Le s hitrim prilagajanjem spremembam lahko podjetja ostajajo konkurenčna. Pomemben člen pri uvajanju sprememb so zaposleni in njihova zmožnost prilagajanja spremembam. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu povzeli, kako se spremembam prilagaja management in na kakšen način spremembe prenese na zaposlene. Za človeka so spremembe vedno predstavljale stres. Zaradi tega se podjetja spoprijemajo z odpori, ki jih uvajanje sprememb povzroča. Navedli smo nekaj primerov spoprijemanja s takšnimi odpori in pojasnili, kateri načini uvajanja sprememb prinašajo najboljše rezultate. Na praktičnem primeru raziskovanega podjetja smo ugotovili, kako so v podružnici mednarodnega podjetja uvajali uporabo pametnih telefonov in kako so to doživeli zaposleni. Z zaposlenimi smo izvedli strukturiran intervju. Rezultate smo analizirali in ugotovili, kako stresno je uvajanje sprememb za zaposlene. V zaključku smo razpravljali, zakaj je bilo uvajanje pametnih telefonov za zaposlene stresno in kako bi lahko v raziskovanem podjetju ta stres ublažili.
Ključne besede: spremembe, management sprememb, odpori pri uvajanju sprememb, tehnologija, stres.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1358; Prenosov: 119
Celotno besedilo (721,16 KB) |
5. Izboljšanje procesa prodaje vozovnic v podjetjuNatalija Pauman, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu so obravnavani poslovni procesi v podjetju in njihova prenova. Poslovni procesi so zbirka dejavnosti, ki zahtevajo eno ali več vrst vložkov in ustvarjajo rezultate, ki imajo za odjemalce neko vrednost v obliki izdelka ali storitve. Kadar želi podjetje izboljšati svoje poslovanje ali povečati konkurenčno prednost, mora prenoviti ali izboljšati poslovne procese. Prenova je temeljni ponovni premislek o poslovnem procesu in njegovo korenito preoblikovanje, z namenom doseči izboljšanje kritičnih kazalcev učinkovitosti, kot so kakovost, stroški, storitve in hitrost. Osrednji namen diplomskega projekta je predstaviti in preučiti proces prodaje vozovnic izbranega podjetja ter podati predlog izboljšanja in nadgradnje tega procesa. Danes večina podjetij prodaja svoje izdelke ne le na fizičnem trgu, ampak tudi preko spleta. Problem je, da še vedno obstaja velik del podjetij, ki tega ne omogočajo. Če bodo ta podjetja želela preživeti in ohraniti konkurenčno prednost, bodo morala to spremeniti in v svoje poslovanje vpeljati elektronsko prodajo. Podjetje, na katerega smo se osredotočili, so Slovenske železnice – Potniški promet, d. o. o., ki, za razliko od konkurenčnih podjetij, ne ponuja možnosti nakupa vozovnic preko spleta. Trenutno je možno kupiti vozovnice samo na potniški blagajni na železniški postaji ali pa na samem vlaku. Izboljšan proces bi omogočal, da se klasična prodaja vozovnic razširi tudi na spletno prodajo. Takšen način prodaje omogoča kupcem, da prihranijo veliko časa, je bolj priročno, pregledno, relativno varno in okolju prijazno. Z implementacijo spletne prodaje vozovnic bi se podjetju odprl nov prodajni kanal, ki odpira možnosti dosega novih trgov in strank ter izboljša kakovost ponudbe. Dolgoročno gledano bi to vplivalo na zadovoljstvo strank in posledično na uspešnost podjetja ter izboljšanje poslovnega rezultata.
Ključne besede: poslovni procesi, prenova procesov, izboljšanje, management sprememb, Slovenske železnice, prodaja vozovnic
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1546; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Subjektivni dejavniki odpora pri spremembah poslovnih procesovAleš Krapež, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Uvajanje sprememb v poslovne procese vzbuja pri posameznikih različne odzive. Nekateri spremembe sprejemajo (odprtost do sprememb), drugi jim nasprotujejo (odpor do sprememb). Nasprotovanje prinaša dodaten napor, podaljša čas uvajanja sprememb in povečuje stroške. Intenzivnost nasprotovanja je lahko tako izrazita, da postane uvajanje sprememb nesmiselno. Nosilci sprememb morajo poznati subjektivne dejavnike odpora do sprememb, če ga hočejo obvladovati. V ta namen smo s pomočjo statistične analize iz nabora dejavnikov dela izpostavili tiste dejavnike, ki so pomembno povezani z odporom do sprememb. Ti so največkrat vzrok za posameznikov (subjektivni) odpor do sprememb. Zato smo nepoznavanje subjektivnih dejavnikov odpora do sprememb izpostavili kot problem na katerega želimo odgovoriti.
Za namen raziskave smo sestavili anketni vprašalnik. Aplicirali smo ga v splošno populacijo in sicer v elektronski in klasični obliki. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Povezanost posameznih dejavnikov dela z odporom do sprememb smo ugotavljali z različnimi testi korelacije. Statistične analize smo opravili s programom SPSS 20.0.
Ugotovili smo, da so informiranost, zaupanje v vodstvo, zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo z odnosi na delovnem mestu, aktivna vključenost zaposlenih v procese sprememb, poistovetenje z organizacijo, eksistenčni strah na delovnem mestu in osebni razvoj pomembno povezani z odporom do sprememb. To so tisti subjektivni dejavniki odpora, na katere morajo biti nosilci sprememb še posebej pozorni. V procesu sprememb morajo izdelati strategijo njihovega obvladovanja. Pri tem so jim lahko v veliko pomoč različna spoznanja managementa sprememb. Predvidevali smo, da bosta tudi starost in delovna doba pomembno povezana z odporom do sprememb. Analiza odgovorov nam te hipoteze ni potrdila. Starost in delovna doba nista pomembno povezana z odporom do sprememb, kakor tudi ne spol, sektor zaposlitve, zadovoljstvo s stanjem v družbi in status zaposlitve.
Ključne besede: organizacija, proces, spremembe, odpor do sprememb, management sprememb.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1397; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. Preoblikovanje banke v podjetje za upravljanje premoženjaPolona Smonig Domevščik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kako učinkovito ravnati z ljudmi pri delu, ko v organizaciji potekajo korenite spremembe. Cilj magistrske naloge pa je analizirati proces preoblikovanja organizacije z vidika kadrovskega managementa ter na osnovi ugotovitev in spoznanj predlagati izboljšave in rešitve, ki bodo v pomoč kadrovskim in drugim managerjem kot usmeritve pri oblikovanju ukrepov, projektov in programov v času, ko v organizaciji potekajo procesi sprememb.
V bančnem sektorju je prišlo v zadnjih letih zaradi spremembe poslovnega okolja, strožje zakonodaje ter ekonomske krize do potrebe po korenitem preoblikovanju bolj izrazito kot v drugih sektorjih gospodarstva. Predmet raziskave je nekdanja banka, ki se je zaradi novega poslovnega modela preoblikovala v podjetje za upravljanje premoženja oz. v tako imenovano slabo banko.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali literaturo in vire, ki obravnavajo preoblikovanje podjetij, reševanje bank v času ekonomske krize ter upravljanje sprememb v povezavi s kadrovskim managementom. V empiričnem delu pa smo se z raziskavo osredotočili na obdobje, ko je v raziskovani slabi banki potekalo v okviru programa sprememb več projektov, od tega dva pod okriljem kadrovske službe. Pred tem v podjetju spremembe niso potekale tako strukturirano in celovito. Primerjavo s preteklim obdobjem smo opravili s pomočjo anonimne ankete, s katero smo tudi preverili uspešnost pristopa slabe banke pri uvajanju organizacijskih sprememb ter učinkovitost uvedenih kadrovskih praks in rešitev.
Rezultati pregleda literature so pokazali, da mora kadrovski management v podjetju prevzeti vodilno vlogo pri vodenju sprememb. To vlogo pa si bo moral šele pridobiti z več dela na strateški ravni ter z boljšim poznavanjem poslovanja.
Na osnovi empirične raziskave smo spoznali, da peoblikovanje poslovnega modela korenito poseže v vse funkcije podjetja. S proaktivnim pristopom se je kadrovska funkcija slabe banke uspešno soočila z novimi potrebami ter prevzela vlogo agenta sprememb. Uvedla je številne nove ukrepe in rešitve, ki so bili s strani anketirancev zaznani kot izboljšave. V sklopu magistrske naloge smo identificirali priložnosti za izboljšave zlasti na področju vrednotenja učinkovitosti posameznih ukrepov, na področju motivacije in ohranjanja kadrov ter izobraževanja in razvoja kadrov.
Ključne besede: kadrovski management, vodenje sprememb, kadrovske prakse, preoblikovanje organizacije, slaba banka
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1304; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,37 MB) |
8. RAZVOJ DINAMIČNEGA MODELA MANAGEMENTA SPREMEMB V PODJETJUAndraž Lipolt, 2016, magistrsko delo Opis: Sodobno ekonomsko okolje zahteva od podjetij stalno prilaganje poslovanja hitro spremin-jajočim se pogojem in zahtevam okolja. Podjetja se ekonomskemu okolju prilagajajo na način, da uvajajo spremembe v svoje delovanje. Spremembe lahko uvajamo na različne načine in na različna področja v podjetjih.
Osnovni cilj magistrske naloge je oblikovati dinamični model managementa sprememb v sodobnih podjetjih. V tem okviru želimo izpostaviti pomen prenove poslovnih procesov, vloge managementa prenove in dolgoročni vpliv prenove za doseganje želenih rezultatov delovanja podjetij.
Podjetja lahko za prilaganje poslovanja uporabijo različne načrtovane spremembe, ki jim omogočajo razvoj sedanjega stanja v želeno prihodnje stanje zaradi povečanja učinkovitosti in uspešnosti delovanja. Cilj izvajanja planiranih sprememb je razvoj novih ali izboljšanih rešitev za uporabo razpoložljivih virov in kapacitet pri oblikovanju nove vrednosti v poslovanju podjetja.
Vsebinsko gledano lahko podjetja za svoje spreminjanje uporabijo različne vrste sprememb, med katerimi se najpogosteje omenjajo predvsem spremembe tehnologije, proizvodov in storitev, strategije ter organizacijske strukture in kulture podjetja. Posamezne vrste spre-memb so medsebojno povezane in soodvisne.
Spreminjanje organizacije je kot vsako poslovno aktivnost potrebno ustrezno planirati, voditi, organizirati in kontrolirati, kar lahko s skupnim pojmom označimo kot management sprememb. V managementski teoriji se management sprememb najpogosteje označuje kot proces, ki vključuje faze priprave, sprejetja in zagotavljanja ustreznega izvajanja sprememb.
Večina poznanih modelnih rešitev za management sprememb se osredotoča na prvi dve fazi procesa spreminjanja, ki vsebinsko predstavljata izbor in sprejetje odločitve v izbranem časovnem trenutku in ju je zato tudi lažje izvesti. Manj je raziskano področje oblikovanja in zagotavljanje ohranitve novega stanja za zagotavljanje ustreznega dinamičnega izvajanja sprememb v poslovanju v daljšem časovnem obdobju.
Nevarnost pri uvajanju sprememb je, da spremembe dolgoročno ne obstanejo. Razlogov je lahko več, poleg tega, da spremembe ne prinašajo želenih učinkov, tudi tendenca, da zač-nemo stvari delati na načine, kot smo to počeli pred uvajanjem sprememb. V fazi po uvedbi sprememb moramo rezultate natančno meriti in preko posameznih kazalnikov spremljati njihove učinke.
Pri uvajanju sprememb moramo biti pozorni na odpor do sprememb, oziroma kako spre-membe sprejemajo zaposleni, ki se jih spremembe dotikajo. Odzivi na uvajanje sprememb so lahko različni. Veliko krat je naklonjenost do sprememb odvisna od posledic, kako spremembe vplivajo na njihov status in druge ugodnosti, ki so jih imeli pred začetkom tega procesa.
Ključne besede: Spremembe, management sprememb, dinamični model managementa sprememb, odpor do sprememb, organizacijske strukture, spreminjanje organizacije, Uravnotežen sistem kazal-nikov.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1978; Prenosov: 216
Celotno besedilo (3,59 MB) |
9. KAKO IZBOLJŠATI DELOVANJE MANAGEMENTA V POGOJIH GLOBALIZACIJETea Brdnik, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega raziskovanje managementa v pogojih globalizacije. Njegova vloga v podjetju se je skozi čas izjemno spremenila. Izzivi, s katerimi se soočajo managerji, so korenitejši za podjetja in z ustrezno implementacijo sprememb, ki jih povzroča globalizacija, lahko podjetje dosega izjemne rezultate.
Preučili smo proces globalizacije, njene vzroke in povezavo z managementom. V globalizaciji smo našli vzrok, da je danes vsak posameznik vključen v tok informacij, denarja in izdelkov. Podali smo predloge za izboljšanje delovanje managementa in prav tako smo preučili delovanje managementa sprememb, ki ga tudi vidimo kot morebitno rešitev. Osredotočili smo se na raziskovanje zunanjih vplivov na sodobne pogoje poslovanja podjetij. V ta namen smo se osredotočili na pomen globalizacije in managementa za podjetja v Sloveniji kot izhodišče za delovanje sodobnega managementa in le-te ugotovitve skušali na konkretnem primeru tudi analizirati.
S pomočjo globinskega intervjuja z generalnim direktorjem in managerjem podjetja Reflex Gornja Radgona in analize napisanega in preučevanega smo podali ugotovitve, ki bi lahko izboljšale delovanje managementa v podjetju in tudi v ostalih organizacijah, kjer je bilo širjenje podjetja na tuje trge neizogibno. Delujejo v panogi, ki jo je kriza najbolj prizadela, ampak jih to ni ustavilo. Pravijo, da so se ji prilagodili in poiskali nove možnosti za ustvarjanje prihodkov. Zato je njihovo vodstvo usmerjeno v aktivno vodenje in management v nenehno prilagajanje in spreminjanje.
Na podlagi obravnavanih podatkov smo prišli do sklepa, da globalizacija prinaša ugodne učinke podjetjem. Od managementa in vodstva pa zahteva nenehno sledenje in aktivno vodenje. Pestijo jih predvsem težave, ki so vezane na gospodarsko aktivnost. Izpostavili bi samo administrativne ovire in pa nespodbuden davčni sistem, ki obenem onemogoča sistem nagrajevanj in sodelovanj zaposlenih pri dobičku. Slovensko gospodarstvo pa je predvsem usmerjeno v trge EU, zato menimo, da tudi ta predpostavka ovira hitrejšo rast podjetij. Management mora dvigniti dodano vrednost zaposlenih, kljub nespodbudnemu poslovnemu okolju, ter se aktivno vključiti v mednarodno poslovanje.
Ključne besede: management, globalizacija, management sprememb, ekonomski odnosi, izzivi managementa.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. VLOGA MANAGEMENTA SPREMEMB V RAZVOJU PROCESNE ZRELOSTI ORGANIZACJETanja Cebek, 2014, magistrsko delo Opis: Podjetja so vsakodnevno izpostavljena spremembam v okolju, ki jih je vedno težje predvideti in nadzorovati. Podjetja so tako postavljena pred zahtevo po sprotnem, nenehnem in učinkovitem prilagajanju spremembam. Konkurenčnost ni več odvisna le od stroškovne učinkovitosti in kakovosti proizvodov, temveč vedno bolj od prilagodljivosti proizvodnje in odzivnosti podjetij. Odgovor na zahtevo po prilagodljivosti, odzivnosti, prožnosti, inovativnosti ter učinkovitosti in uspešnosti je procesna organiziranost podjetij, ki s poudarkom na optimizaciji in prilagajanju procesov omogoča poslovanje, usmerjeno h kupcu.
Z željo po preživetju in razvoju se podjetja srečujejo z zahtevo po prenovi poslovanja z namenom doseganja čim večje učinkovitosti poslovnih procesov. Procesna organiziranost podjetja omogoča doseganje velike stopnje odzivnosti na spremembe, vendar pa je učinkovita le takrat, ko ima tak sistem delovanja podporo vseh zaposlenih. Za uspešno uvajanje sprememb skrbi management sprememb, ki je odgovoren za planiranje, vodenje in kontroling sprememb ter za vključitev in motivacijo vseh zaposlenih. Kadar so zaposleni pripravljeni žrtvovati čas in potrebno energijo za dosego novih ciljev, je sprememba uspešno uvedena. Procesno delovanje zahteva plosko procesno organiziranost, zaupanje med sodelujočimi v podjetju, podjetnost, inovativnost, prenos odločanja in odgovornosti, nenehno učenje in prenos znanj med zaposlenimi. Skladnost med navedenimi vidiki vpliva na stopnjo procesne zrelosti podjetja, pri čemer večja skladnost pomeni višjo stopnjo procesne zrelosti, večjo prilagodljivost spremembam ter večjo učinkovitost in uspešnost poslovni procesov ter podjetja.
Procesna organiziranost podjetja ni zgodba, ki se z reorganizacijo zaključi. Managerji morajo nenehno motivirati in spodbujati zaposlene, da se lahko ohranja procesno delovanje podjetja. Če sodelujoči v timu izgubijo zagon in vodenje ter odločanje ponovno prevzame management, je procesno delovanje podjetja ogroženo. Po drugi strani pa procesno delovanje zaposlenih prinaša razvoj in stopnjevanje procesne zrelosti podjetja na višjo raven. Model raziskave procesne zrelosti, ki ga bomo uporabili v nalogi, podjetjem pomaga oceniti stopnjo procesne zrelosti, v kateri se nahaja. Ugotovitve na podlagi modela lahko management podjetja izkoristi ter poišče rešitve in ukrepe za lastni razvoj in napredek.
Ključne besede: organizacija, procesna organiziranost, poslovni proces, prenova poslovnih procesov, zrelost procesne organizacije, stopnja zrelosti procesne organizacije, management sprememb, organizacijske spremembe, model organizacijske zrelosti, vidiki organizacijske zrelosti podjetja.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2070; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,45 MB) |
