| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sprejemne turistične agencije : vloga pri butičnosti ponudbe
Ilona Stermecki, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poglavje opredeljuje prepoznavnost turističnih destinacij, ki je večinoma odvisna od celovito povezane, enovito kakovostne in predvsem dobro marketinško komunicirane doživljajsko naravnane personalizirane ponudbe – storitvenega portfolia, ki temelji na zaupanju med deležniki. S skupno promocijo, trženjem, prodajo in logistiko dosegajo povezani partnerji po vrednostni verigi prepoznavnost na turističnem zemljevidu ter uresničujejo obljubljeno zgodbo destinacije, ki temelji na naravi in kulturni dediščini, etnoloških posebnostih in značilni kulinariki. Turistične destinacijske organizacije in vhodne/sprejemne ali destinacijske turistične agencije so v nenehnem stiku z organizatorji potovanj in pomembno vplivajo na proces odločanja pri nakupu turističnih produktov. Prav sprejemne oziroma servisne potovalne agencije, na katere se osredotočamo v tem poglavju, so v neposrednem stiku z gosti od trenutka, ko ti prispejo na destinacijo, v vseh fazah njihovega bivanja v destinaciji, pa tudi v času odhoda in po njem. S specializiranimi aktivnostmi vplivajo na dobro počutje, uresničevanje in preseganje pričakovanj obiskovalcev ter s tem spodbujajo prodajo na destinaciji. Slovenija se je usmerila v zeleno zgodbo in butična doživetja, ki jih ponujajo specializirane agencije. Proučitev turističnih agencij je pokazala, da je še veliko prostora za nadgradnjo personaliziranih butičnih zgodb, ki bi pritegnile in zadovoljile pričakovanja gostov, ki so zanje pripravljeni nameniti čas in denar.
Ključne besede: turistična destinacija, management destinacije, vhodna/sprejemna turistična agencija, mreženje, destinacijski produkti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 187; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vodenje in sodelovanje vodilnih destinacij Termalno Panonske Slovenije z njihovimi turističnimi deležniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ines Simončič, 2022, diplomsko delo

Opis: Destinacijski management deluje na način strateškega pristopa in razvoja, kjer se na trgu izmenjujeta ponudba, povpraševanje ter odnosi med turisti in turističnimi deležniki. Destinacijski management vključuje promocijo turistične destinacije, ustvarjanje novih blagovnih znamk, uspešno trženje turističnih produktov in storitev, vse to pa z zagotavljanjem pogojev sodelovanja za doseganje skupnih vizij turističnega razvoja, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. Pri tem pa je v prvi vrsti osrednjega pomena vprašanje, kakšni vodje vodijo vodilne destinacije, da bodo njihovi deležniki najbolj zadovoljni z vzpostavljenim sodelovanjem. V diplomski nalogi smo se omejili na Panonsko Termalno makro destinacijo in analizirali, v kolikšni meri turistični deležniki prepoznajo t.i. transformacijski tip vodenja pri vodjih vodilnih destinacij, kako so zadovoljni s sodelovanjem in kako je to dvoje povezano. Pri raziskavi smo se osredotočili na tri dimenzije vodenja, in sicer na dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranih vplivov, dimenzijo transformacijskega vodenja idealiziranega vedenja ter dimenzijo transformacijskega vodenja inspiracijske motivacije. S pomočjo analize anketnega vprašalnika smo preverili ali so dimenzije ocene transformacijskega stila vodenja pozitivno povezane z zadovoljstvom s sodelovanjem z vodilno destinacijo. Osrednje ugotovitve zaključnega dela so bile v skladu z našimi hipotezami, čeprav je osrednja omejitev bila velikost vzorca (zgolj 53 med 104 predstavniki turističnih deležnikov je vedelo, kdo so vodje njihovih vodilnih destinacij). Na podlagi rezultatov smo oblikovali predloge izboljšav in smernice za bolj učinkovit odnos med vodilnimi destinacijami in turističnimi deležniki Termalno Panonske Slovenije, prav tako smo izpostavili predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: vodenje, sodelovanje, vodilne destinacije, turistični deležniki, management turističnih organizacij in destinacij
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Filmski turizem in turizem popularne kulture
Maja Turnšek, 2022

Opis: Monografija kritično reflektira aktualno raziskovanje filmskega turizma. Čez analizo presekov zgodovinskih, disciplinarnih in predvsem paradigmatskih razlikovanj identificira štiri osrednja polja raziskovanja. Poenostavljeno jih lahko razdelimo glede na njihovo osrednje raziskovalno vprašanje, s tem pa tudi teoretsko podstat in raziskovalne metode vsakega izmed pristopov: (a) Kaj mediji počnejo s turisti? (b) Kaj (potencialni) turisti počnejo s filmi? (c) Kaj akterji destinacije počnejo filmom in turistom? Ter končno (d) Kako celostno zaobjeti kompleksno soodvisnost med mediji, turisti in destinacijo? Avtorica čez poglobljeno analizo vsakega izmed pristopov identificira predvsem slepe pege v aktualnem raziskovanju in teoretski imaginaciji filmskega turizma in popularne kulture. Pri tem čez celotno monografijo zagovarja tezo, da lokalne turistične skupnosti niso ne pasivne in ne brez moči vplivanja v današnjem medijatiziranem svetu. Nasprotno: gre za soodvisen odnos ustvarjanja kraja, kjer je v analizo v prvi vrsti treba vključevati družbeno konstrukcijo prostora in s tem vlogo destinacijskega managementa.
Ključne besede: filmski turizem, turizem popularne kulture, podoba destinacije, destinacijski management, zgodbarjenje v turizmu
Objavljeno v DKUM: 19.01.2022; Ogledov: 892; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
PREDLOG RAZVOJA MANJŠE PODEŽELSKE TURISTIČNE DESTINACIJE
Sabina Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko upravljanja manjše podeželske destinacije. V okviru teoretičnih izhodišč najprej opredelimo pojme turistična destinacija, destinacijski management in podeželski turizem, nato pa opredeljene pojme dodatno razčlenimo in podrobneje predstavimo njihove razsežnosti. V praktičnem delu na podlagi teoretičnih izhodišč analiziramo kraj Zavrh, ki se nahaja v tipični podeželski štajerski občini Lenart v Slovenskih goricah. Analizo destinacije se lotimo na več načinov, od klasične analize turistične ponudbe, proučevanja trenutnega stanja in z njim povezano SWOT analizo, preko ankete, izvedene med obiskovalci Zavrha ter primerjave turistične ponudbe občine Lenart v Slovenskih goricah z občinama Goriška Brda in Bad Radkersburg. V sklepnem delu povzamemo ugotovitve in predloge za nadaljnji turistični razvoj kraja Zavrh. Ugotavljamo, da leži največji potencial za razvoj turistične destinacije v naravnih danostih, povezovanju kraja z ožjim in širšim okoljem ter oblikovanju ponudbe enodnevnih tematskih izletov.
Ključne besede: destinacijski management, podeželski turizem, razvoj destinacije, turistična destinacija, izletniški turizem.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1665; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (893,24 KB)

5.
Izzivi in trendi pri vzpostavitvi managmenta destinacije Mirnska dolina
Maja Žibert, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Izzivi in trendi pri vzpostavitvi managmenta destinacije Mirnska dolina v veliki meri preverja izvajanje vsebine dokumenta Strateško akcijski načrt pri vzpostavitvi destinacije Mirnska dolina na terenu. Vsebina dokumenta se dotika posameznih prioritet trajnostnega razvoja destinacije. Na terenu smo preko intervjujev s posameznimi deležniki vseh treh sektorjev, ki sestavljajo destinacijo želeli izvedeti, kako oni doživljajo prioritete razvoja. V diplomski nalogi je narejena primerjava upravljanja turistične destinacije Dolenjska s turistično destinacijo Ljubljana ter turistične destinacije Mirnska dolina z destinacijo Logarska dolina kot primera dobrih praks. Na podlagi primerjav upravljanja drugih destinacij ter pridobljenih odgovorov intervjuvancev smo prišli do ugotovitev, da ima Mirnska dolina še dosti manevrskega prostora, da vzpostavi primeren management. Najbolj smiselno in primerno v trenutni fazi razvoja je, da se loti managiranja »od spodaj navzgor« ter razmisli o skupni blagovni znamki, ki bo ponujala prepoznavnost destinacije in njenih ključnih turističnih produktov.
Ključne besede: Mirnska dolina, management destinacije, primerjalna analiza
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 1857; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Vpliv percepcije varnosti na odločitev za potovanje : magistrsko delo
Janja Štampfer, 2013, magistrsko delo

Opis: Povezava med varnostjo in turizmom je zelo kompleksen pojav. Varnost postaja čedalje bolj pomembna dobrina posameznika, turizem pa obsega vedno večji del globalnega varnostnega prostora. Skozi čas in s pomočjo globalne razširjenosti informacij je turizem po različnih opredelitvah postal globalna ekonomska dejavnost, na globalni ravni pa se posledično pojavlja več tveganj, ki so splet različnih okoliščin (družbeno-političnih, psiholoških in drugih), spremenil pa se je tudi način odločanja za potovanje. Dejavniki ogrožanja so tako prisotni v določenem času in prostoru; v zadnjem času se izpostavljajo predvsem nestabilne družbeno politične razmere, naravne nesreče, oboroženi napadi, različni avtorji pa kot dejavnike ogrožanj navajajo tudi bolezni in epidemije, kriminaliteto, izredne (družbene) razmere, terorizem, vojne, neznano okolje, negativen odnos domačinov, kulturo in običaje, nevarne živali in rastline, prevozna sredstva. Ugotavljamo, da se posamezniki za potovanja odločajo na podlagi različnih dejavnikov, le-tem pa je skupno pomembna podlaga, na kateri posamezniki zaznajo oziroma razvijejo percepcijo varnosti, kar se povezuje tudi z razvojem t. i. »imidža« destinacije. Tako niso pomembni samo dejavniki tveganja, pač pa tudi dejavniki odločanja. Analiza zbranih podatkov je potrdila domneve večje izpostavljenosti dejavnikom tveganj in ogrožanj za ženske, ter manjšo dovzetnost za vire tveganj in ogrožanj zaposlenih na področju turizma. Kot najpogostejše tveganje se označuje izguba prtljage oz. osebnega premoženja, poleg tega pa visok faktor tveganja predstavlja tudi možnost ropa. Dejavnik, ki v povprečju najbolj vpliva na odločitev za potovanje izpraševancev, je prisotnost kriminala na določeni destinaciji. Neusklajeno delovanje organizacij tako na lokalni, državni in mednarodni ravni, na področju turizma, politike, ekonomije in drugih panog, kaže na potrebo po proaktivnem delovanju, boljšem sodelovanju ter izboljšanju informiranosti, to pa dosežemo s pomočjo kriznega managementa in sorazmerno porazdelitvijo odgovornosti in nadzora med posamezne organizacije, ob ustrezni ravni ozaveščenosti udeležencev turistične dejavnosti.
Ključne besede: turizem, turistične destinacije, varnost, grožnje, krizni management, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.10.2013; Ogledov: 1967; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (915,48 KB)

7.
PONUDBA PODEŽELSKEGA TURIZMA V POSAVJU
Andreja Klukej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega pet poglavij in opisuje podeželsko ponudbo v Posavju in jo primerja z Medžimurjem. Prvo poglavje je uvod, drugo predstavlja teoretični okvir in opisuje podeželje kot turistično destinacijo, tretje poglavje predstavi obe regiji, v četrtem poglavju pa je opisana SWOT analiza in priporočila. Peto poglavje pa je sklep.
Ključne besede: Management turistične destinacije, podeželski turizem, turistične kmetije, vinske kleti, medsebojno sodelovanje ponudnikov, SWOT analiza, Posavje, Medžimurje.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2010; Ogledov: 3051; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (292,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici