Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MMSP) imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in razvoju zlasti držav v razvoju in vzponu. Nedavna pandemija Covid-19 je močno prizadela sektor MMSP, kar je vplivalo na ponudbo in povpraševanje ter posledično na preživetje organizacij. Ob tem se je uspešnost sektorja MMSP dramatično zmanjšala, stranke pa niso mogle zadovoljiti svojih potreb in zahtev, kar je povzročilo ranljivost oskrbovalnih verig in manjše zadovoljstvo strank. Ob omenjenem izzivu se je naša raziskava osredotočila na izboljšanje medorganizacijskega upravljanja odnosov s strankami oziroma partnerji v MMSP z razvojem okvira, ki upravlja dejavnosti in prakse oskrbovalnih verig v organizacijah. V naši raziskavi je bila izvedena empirična študija egiptovskega sektorja MMSP z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Najprej je bil za vse raziskovalne spremenljivke opravljen poglobljen sistematični pregled literature v dveh pomembnih znanstvenih bazah (Scopus in Web of Science) v skladu s smernicami PRISMA. S tem smo raziskali vzročno povezanost med raziskovalnimi spremenljivkami, na podlagi katerih je bil razvit teoretični okvir. Nato so bili na podlagi teoretičnih ugotovitev izvedeni polstrukturirani intervjuji z deležniki MMSP, da bi analizirali trenutne razmere v egiptovskem sektorju MMSP in potrdili prej razvit teoretični okvir. V ta namen smo uporabili analizo vsebine na podlagi programskih paketov NVivo, s katerimi je bil določen konceptualni okvir. Nazadnje je bil končnim potrošnikom MMSP razdeljen anketni vprašalnik, da bi s pomočjo pametnega modeliranja strukturnih enačb (PLS-SEM) raziskali vzročno povezanost med spremenljivkami raziskave. Na osnovi slednjega smo opredelili ključne spremenljivke, ki vplivajo na egiptovski sektor MMSP, in oblikovali priporočila in načrt za deležnike MMSP, da bi se ti lahko čim bolj kakovostno spopadli z dinamičnim poslovnim okoljem in zadovoljili potrebe svojih potrošnikov. Ugotovitve pričujoče raziskave so pokazale vzročno povezanost med praksami upravljanja oskrbovalne verige in cilji upravljanja odnosov s strankami (tj. zadovoljstvo in zvestoba strank) prek operativne uspešnosti MMSP, pri čemer je SEM analiza rezultirala v opredelitvi glavnih dejavnikov, ki vplivajo na egiptovski sektor MMPS. Rezultati so pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji v oskrbovalnih verigah, praks upravljanja odnosov s strankami, ravni in kakovosti izmenjave informacij ter vitkih praks upravljanja na operativno uspešnost MMSP. Prav tako so rezultati pokazali pozitiven statistično značilen vpliv strateškega partnerstva z dobavitelji, ravni izmenjave informacij, vitkih praks upravljanja oskrbovalnih verig na zadovoljstvo strank. Ob tem operativna uspešnost pomembno vpliva na zadovoljstvo strank, ki nadalje pozitivno vpliva na dolgoročno zvestobo strank. Uspešna operativna izvedba ima hkrati pomemben vpliv na odnos med partnerji v oskrbovalnih verigah (tj. strateškim partnerstvom z dobavitelji, praksami upravljanja odnosov s strankami, ravnijo izmenjave informacij, kakovostjo izmenjave informacij in vitkimi praksami) in zadovoljstvom strank. Na koncu je bil kot rezultat raziskave zainteresiranim stranem MMSP predstavljen načrt za izboljšanje njihove operativne uspešnosti in zadovoljstva strank, zlasti med pandemijami in podobnimi kriznimi situacijami.
Ključne besede: prakse upravljanja oskrbovalne verige, operativna uspešnost, zadovoljstvo strank, zvestoba strank, mikro, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 19
Celotno besedilo (9,71 MB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na problematiko upravljanja talentov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v Sloveniji, ki kljub svoji pomembni vlogi v gospodarstvu ni ustrezno raziskano področje za tovrstno upravljanje. Najprej skozi teoretični del obravnavamo pojem upravljanja talentov, ki je opredeljen kot sistematično privabljanje, prepoznavanje, razvoj, angažiranje in zadrževanje posameznikov, ki prinašajo posebno vrednost organizaciji. V MSP pa se zaradi svojih omejenih virov, centraliziranega upravljanja in manjše profesionalnosti soočajo s posebnimi izzivi pri privabljanju in zadrževanju talentov. Nato sledi empirični del na osnovi izvedenih anonimnih intervjujev managerjev posameznih organizacij. Z njimi smo raziskovali mnenja managerjev v MSP v Sloveniji o prepoznavanju in upravljanju talentov ter njihovo pripravljenost za razvoj na tem področju. Naši cilji vključujejo ugotavljanje stališč managerjev, prikaz različnih vidikov managementa talentov, raziskovanje vzrokov za neučinkovito prepoznavanje in zadrževanje talentiranih kadrov ter pregled obstoječih praks in možnih rešitev za izboljšanje tega področja. Rezultati razkrivajo, da je upravljanje talentov postalo ključno orodje za organizacije ne glede na njihovo velikost. Organizacije se vedno bolj zavedajo pomena prepoznavanja, razvoja, privabljanja in zadrževanja ključnih talentov kot ključnega vira konkurenčne prednosti. Raziskava poudarja, da se MSP v Sloveniji soočajo s specifičnimi izzivi, kot so omejeni kadrovski viri, pomanjkanje strukturiranih procesov in omejen dostop do aktualnih pristopov na področju upravljanja talentov. Kljub temu so organizacije izkazale prizadevanja za izvajanje aktivnosti, kot so mentorstva, usposabljanja, izobraževanja in izboljšanje delovnih pogojev, kar prispeva k razvoju in zadrževanju talentov. Opozarjamo tudi na potrebo po nadaljnjih raziskavah in inovativnih pristopih za bolj učinkovito upravljanje talentov v MSP. Prav tako se poudarja pomen razvoja smernic in praktičnih rešitev, ki bi MSP v Sloveniji pomagale bolje upravljati s svojimi talenti. Celovito raziskovalno in praktično delo na tem področju bi lahko prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti in trajnostne rasti MSP ter slovenskega gospodarstva kot celote.
Ključne besede: talenti, prepoznavanje talentov, upravljanje talentov, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja. V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize. Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja. Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Ključne besede: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 760; Prenosov: 169
Celotno besedilo (17,85 MB)

Opis: Mala in srednja podjetja nosijo osrednjo vlogo v večini gospodarstev, tako ustvarjajo še kako potrebna delovna mesta in pripomorejo k svetovnemu gospodarskemu razvoju. Vendar jih pri tem lahko omejujejo razni dejavniki, med drugim tudi dostop do različnih virov financiranja. Tako so razne krize in obdobja gospodarskih šokov vplivali na pomen teh virov in spodbudile razvoj in uporabo novih, alternativnih oblik. Osrednja tema diplomskega dela je pomen faktoringa kot oblike zunanjega financiranja za MSP. Faktoring omogoča podjetnikom financiranje njihove dejavnosti in povečanje likvidnosti z odprodajo terjatev specializirani instituciji oziroma faktorju. Na osnovi analize uporabe faktoringa s strani MSP na ravni EU in Slovenije smo ugotovili, da je faktoring v splošnem med manj uporabljenimi viri. Vendar lahko glede na uporabo faktoringa po obdobju globalne finančne krize pričakujemo, da lahko faktoring predstavlja dobro rešitev za pridobivanje finančnih sredstev, tudi v trenutnem obdobju okrevanja po pandemiji covid-19. Čeprav je faktoring med MSP v državah EU različno pomemben, to nakazuje na velik potencial za razvoj trga faktoringa, ki lahko samo dodatno pripomore k nadaljnji diverzifikaciji virov financiranja ter tako zmanjšuje omejitvene dejavnike razvoja MSP.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja–MSP, viri financiranja, zunanji viri financiranja, faktoring, EU, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 1216; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,70 MB)