1. Vpliv zaznanih sprememb večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetjaSabina Veršič, 2022, doktorska disertacija Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo raziskovali vpliv hitro spreminjajočega se nepredvidljivega večdimenzionalnega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja na strateško poslovno osredotočenost in uspešnost podjetja. Zanimalo nas je kako in v kakšni meri navedeni dejavniki povzročajo negotovost (zunanjega) okolja podjetja in kako ta negotovosti vpliva na izbiro poslovnih strategij podjetja. V okviru poslovnih strategij podjetja smo se omejili na dve dobro uveljavljeni in pogosto citirani tipologiji poslovnih strategij podjetja avtorjev Miles in Snow (1978; 2003) ter Porter (1980; 1985). Nadalje pa smo empirično preverili še kako izbira poslovnih strategij vpliva na (finančno in nefinančno) uspešnost podjetja.
V empirično raziskavo smo vključili 378 podjetij. Anketirali smo največ lastnikov, ki so tudi vrhnji managerji/glavni direktorji podjetja (151 oseb ali 39,90 %), 147 lastnikov podjetja (ali 38,90 %) in 80 vrhnjih managerjev/glavnih direktorjev podjetja (ali 21,20 %). Izključno vrhnji managerji/glavni direktorji in lastniki podjetja so bili v raziskavo vključeni zato, ker le-ti tudi sprejemajo strateške poslovne odločitve vezane na izbiro poslovnih strategij podjetja, ki jim bodo podjetja sledila. V empiričnem delu doktorske disertacije smo po osnovni deskriptivni statistiki izvedli eksploratorno faktorsko analizo za oblikovanje konstruktov (večdimenzionalnih spremenljivk) raziskave ter analizo veljavnosti in zanesljivosti merjenja. Testiranje konceptualnega modela (ter preverjanje hipotez Hi, i = 1, 2,..., 9) je temeljilo na uporabi komfirmatorne faktorske analize.
Tema doktorske disertacije je še posebej pomembna in aktualna v času epidemije COVID-19, ki je pokazala kako zelo je (zunanje) okolje podjetja nepredvidljivo in kakšen vpliv lahko ima na delovanje, rast, razvoj ter tudi obstoj podjetja. Pomemben prispevek doktorske disertacije se kaže v oblikovanih merskih lestvicah za ugotavljanje nepredvidljivosti (zunanjega) okolja podjetja, tipa poslovnih strategij podjetja in uspešnosti podjetja. Obstoječi merski instrumenti namreč preučujejo posamezne vidike (zunanjega) okolja podjetja, v pričujoči doktorski disertaciji pa smo se sinergijsko osredotočili na več izbranih vidikov (zunanjega) okolja podjetja.
Skladno z rezultati empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da vsi vidiki (zunanjega) okolja podjetja, razen tehnično-tehnološkega okolja podjetja, vplivajo na strateško poslovno osredotočenost podjetja (izraženo s poslovnimi strategijami podjetja). Ugotovljeno je bilo, da različne poslovne strategije podjetja različno vplivajo na izbrane vidike finančne in nefinančne uspešnosti podjetja. Rezultati pričujoče doktorske disertacije so primerni za aplikativno uporabo v praksi (npr. za podjetja, združenja podjetij, nosilce ekonomske politike idr.). Skladno z rezultati in spoznanji pričujoče doktorske disertacije izpostavljamo pomen nepredvidljivega in dinamičnega (zunanjega) okolja podjetja, ki ga morajo podjetja in druge organizacije upoštevati pri sprejemanju strateških in drugih poslovnih odločitev. Spremljanje razmer in trendov v (zunanjem) okolju ter temu skladno ukrepanje je v času nepredvidljivega ekosistema (zunanjega) okolja podjetja ključnega pomena za rast, razvoj in obstoj podjetja.
Ključne besede: (zunanje) okolje podjetja, poslovne strategije podjetja, strateški management, proces planiranja poslovnih strategij, nepredvidljivost, mikro, mala in srednje velika podjetja, Slovenija, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (17,85 MB) |
2. Posebnosti vodenja in izvajanja projektov v podjetju robotehnika d.o.o.Janja Orovič, 2022, diplomsko delo Opis: Projekti prinašajo podjetjem izboljšave, inovacije, večajo konkurenčnost in druge koristi, zato so še kako pomembni. Vse te koristi iz naslova projektov še kako pomagajo v doseganju uspešnosti poslovanja tudi malim in srednje velikim podjetjem (t.im. MSP podjetja), ki so hrbtenica našega gospodarstva, saj zaposlujejo največji delež ljudi in ustvarijo več kot polovico vseh prihodkov. Projekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti v MSP, vendar pa med njimi še vedno obstajajo številna, ki niso seznanjena s tehnikami projektnega vodenja in jih pri upravljanju projektov ne uporabljajo, kar znižuje potencial uspešnosti projektov, s tem pa tudi samih podjetij.
Projektni management je v velikih podjetjih dobro poznan pojem, saj imajo ta neredko kar celotne oddelke namenjene delu na projektih in razvoju projektnih metodologij. Ker se MSP-ji razlikujejo od velikih podjetij med drugim tudi po virih, ki jih imajo na voljo – tudi za potrebe vlaganja v projekte – je potrebno prakse projektnega managementa prilagoditi velikosti podjetja. S projekti se srečujejo tudi v podjetju Robotehnika d. o. o. vendar pa imajo o vodenju le-teh malo znanja, zato ti niso tako učinkoviti, kot bi lahko bili, če bi aplicirali tehnike in veščine projektnega managementa.
Ključne besede: projekti, projektni management, vodenje projektov, mala do srednje velika podjetja, agilni projektni management.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 158; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Pomen faktoringa med zunanjimi viri financiranja malih in srednjih podjetijMetka Marčič, 2022, diplomsko delo Opis: Mala in srednja podjetja nosijo osrednjo vlogo v večini gospodarstev, tako ustvarjajo še kako potrebna delovna mesta in pripomorejo k svetovnemu gospodarskemu razvoju. Vendar jih pri tem lahko omejujejo razni dejavniki, med drugim tudi dostop do različnih virov financiranja. Tako so razne krize in obdobja gospodarskih šokov vplivali na pomen teh virov in spodbudile razvoj in uporabo novih, alternativnih oblik.
Osrednja tema diplomskega dela je pomen faktoringa kot oblike zunanjega financiranja za MSP. Faktoring omogoča podjetnikom financiranje njihove dejavnosti in povečanje likvidnosti z odprodajo terjatev specializirani instituciji oziroma faktorju. Na osnovi analize uporabe faktoringa s strani MSP na ravni EU in Slovenije smo ugotovili, da je faktoring v splošnem med manj uporabljenimi viri. Vendar lahko glede na uporabo faktoringa po obdobju globalne finančne krize pričakujemo, da lahko faktoring predstavlja dobro rešitev za pridobivanje finančnih sredstev, tudi v trenutnem obdobju okrevanja po pandemiji covid-19. Čeprav je faktoring med MSP v državah EU različno pomemben, to nakazuje na velik potencial za razvoj trga faktoringa, ki lahko samo dodatno pripomore k nadaljnji diverzifikaciji virov financiranja ter tako zmanjšuje omejitvene dejavnike razvoja MSP.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja–MSP, viri financiranja, zunanji viri financiranja, faktoring, EU, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 116; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,24 MB) |
4. Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2021Barbara Bradač Hojnik, Ivona Huđek, Dijana Močnik, 2022 Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 73
Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetjaLeja Guzelj, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije.
V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 461; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,70 MB) |
6. |
7. Vpeljava ključnih dejavnikov uspešnosti na primeru malega podjetjaJure Šuligoj, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo problem razvoja ključnih dejavnikov uspešnosti v malem podjetju. V ta namen smo raziskali uravnotežen sistem kazalnikov (BCS) in ključne kazalnike uspeha (KPI). Podrobneje smo predstavili priložnosti uporabe le-teh za mala podjetja, pri čemer se osredotočimo na implementacijo sistema v malo podjetje.
Cilj magistrskega dela je analiza obstoječega stanja podjetja x, na podlagi tega razviti nov nabor ključnih kazalnikov podjetja, ter urediti zajem vhodnih podatkov in konsolidacije informacijskega sistema. Podjetje x bo v končni fazi implementiralo tudi spremljanje izbranih KPI v izbrani programski opremi.
V začetnem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča za dobro zastavljen sistem ključnih dejavnikov uspešnosti. Podrobneje je opisano, kako dobro zapisati vizijo podjetja, kako na novo določiti strateške cilje ter izbrati merljive kazalnike uspeha. Vsa vsebina je prilagojena mikro in malim podjetjem, ki si želijo vpeljati tovrstni sistem. Jedro magistrske naloge je redefinicija vizije, določitev strateških ciljev in ključnih kazalnikov uspeha za malo podjetje x. Ključni kazalniki zajemajo tako določitev kazalnikov za uravnotežen sistem, kot tudi za nekatere operativne kazalnike, ki si jih podjetje želi spremljati. Na koncu je opisan postopek reorganizacije informacijskega sistema in tudi implementacija prej omenjenega sistema v preučevano podjetje.
V zaključku podamo oceno in ugotovitve, do katerih smo prišli skozi izdelavo tega magistrskega dela, ter podamo predloge za nadaljnje delo in izboljšave.
Ključne besede: ključni dejavniki uspešnosti, uravnoteženi kazalniki uspeha, mala in srednja velika podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 859; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,14 MB) |
8. Analiza priložnosti zelo-zmogljivega računalništva za mala in srednja podjetjaBlaž Gašperlin, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo in raziskujemo področje zelo zmogljivega računalništva. Podrobneje predstavimo priložnosti uporabe le-tega za mala in srednje velika podjetja, pri čemer se osredotočimo na uporabo zelo zmogljivega računalništva v oblaku. Cilj magistrskega dela je izvedba analize priložnosti zelo-zmogljivega računalništva v oblaku za mala in srednja podjetja, kjer pridobimo pregled nad prednostmi, ki jih prinaša uporaba tovrstne tehnologije. V ta namen smo proučili tri projekte (Fortissimo, CloudFlow in SesameNet), financirane s strani Evropske unije (EU), v okviru katerih so potekali zanimivi eksperimenti, z izbranimi malimi in srednje velikimi podjetji, kjer je bil cilj teh projektov ugotoviti, kakšne ponudbe oblikovati za tovrstna podjetja, da se bodo odločila za potencialno uporabo teh storitev. V začetnem delu je najprej predstavljeno klasično računalništvo v oblaku, s pripadajočimi modeli in storitvami, ki jih ta nudi, sledi zelo-zmogljivo računalništvo ter uporaba le-tega v oblaku, z modeli in storitvami, ki jih ta oblika računalništva ponuja. Nadalje je podano trenutno stanje na tem področju, kjer preverimo, kakšno je obstoječe stanje uporabe zelo-zmogljivega računalništva ter podamo kritično analizo. Jedro magistrskega dela (empirični del) predstavljajo rezultati in diskusija, kjer je najprej predstavljena infrastruktura, potrebna za to vrsto računalništva in nekatera glavna področja uporabe. Nadalje je izpostavljena pomembnost usposobljenosti ter prednosti uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku. Nazadnje je izvedena analiza študije primerov uporabe tega računalništva v oblaku, v malih in srednje velikih podjetjih, ki predstavlja glavni del magistrskega dela. Na koncu so predstavljeni zaključki, kjer podamo oceno izvedene analize in ugotovitve, do katerih smo prišli skozi izdelavo tega magistrskega dela ter podamo možnosti nadaljnjega dela in raziskav na tem področju.
Ključne besede: zelo-zmogljivo računalništvo, računalništvo v oblaku, zelo zmogljivo računalništvo v oblaku, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 755; Prenosov: 111
Celotno besedilo (4,07 MB) |
9. Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regijiNina Pignar, 2018, magistrsko delo Opis: Mala podjetja v Sloveniji predstavljajo pomembno vlogo, saj večinski delež vseh podjetij v državi pripada njim. Postajajo močna in uspešna tudi na nacionalnih ravneh gospodarstva.
V zadnjih letih se njihovo število povečuje, kar predstavlja odlične priložnosti za nova delovna mesta in posledično manj brezposlenih in boljše socialno stanje v državi.
V podravski regiji je v ospredju občina Maribor, ki ima dobre napovedi za krožno gospodarstvo in veliko podpore za uspeh. V Podravju je še veliko neizkoriščenih naravnih virov, ki znajo v prihodnosti veliko doprinesti gospodarstvu.
Kljub še zmeraj precej veliki brezposlenosti v podravski regiji se rezultati izboljšujejo. S pomočjo stremenja k pospešenemu dvigu gospodarstva je prihodnost obetavna.
Velik pomen k uspešnim podjetjem pripomorejo človeški viri. Zadovoljni zaposleni predstavljajo pomembno funkcijo, s katero ima podjetje najboljše pogoje za uspešno poslovanje. Zadovoljni zaposleni v podjetje prinesejo številne koristi, ki so pogoj tako za osebni kot tudi poslovni uspeh.
Magistrsko delo z naslovom Zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo raziskovali položaj malih podjetij v podravski regiji. Pojem zadovoljstva zaposlenih smo opredelili po različnih avtorjih ter podrobneje raziskali dejavnike zadovoljstva zaposlenih, povezanih z njihovim ekonomskim položajem. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, s pomočjo katere smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z njihovim ekonomskim položajem v malih podjetjih v podravski regiji in te podatke interpretirali.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, ekonomski položaj, mala podjetja, podravska regija, dejavniki zadovoljstva.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 819; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Kadrovski management v malih podjetjih na GorenjskemNina Lukan, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Podjetja, ki želijo obstati v današnjem konkurenčnem boju na trgu, se morajo zavedati, da je okolje nepredvidljivo in se hitro spreminja, kar pomeni, da se morajo podjetja z njim. Še posebej prilagodljiva morajo biti mala podjetja, če želijo preživeti v tem morju možnosti. Mala podjetja morajo pravočasno spoznati poslovno priložnost in se hitro odzvati na spremembe v okolju. Da pa bo uspeh zagotovljen, mora podjetje oziroma manager izbirati ljudi, ki so se pripravljeni spreminjati in prilagajati z njim.
Razumljivo je, da si mala podjetja ne morejo privoščiti kadrovskega strokovnjaka, zato v večji meri to odgovornost prevzema kar vodja oziroma direktor sam. Mora pa biti sposoben se prilagoditi hitrim spremembam in prav tako biti pripravljen prisluhniti in uslišati želje njegovih zaposlenih.
Magistrsko delo zajema v teoretičnem delu osnovne opredelitve oziroma definicije kadrovskega managementa za lažje razumevanje kadrovskih procesov. V nadaljevanju sledi opredelitev strateškega kadrovskega managementa, kadrovskih procesov, ki smo jih uporabili v anketni raziskavi ter opredelitev malih podjetij, saj smo se v raziskavi omejili le na mala podjetja Gorenjske regije.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, kdo se ukvarja s kadrovskimi procesi v malih podjetjih, kateri kadrovski procesi se izvajajo ter kako se izvajajo. Zanimalo nas je, ali se planiranje kadrov, uvajanje kadrov, izobraževanje kadrov, usmerjanje kadrov, koordiniranje kadrov, razvoj kadrov ter mnenje o odgovornosti kadrovske službe razlikujejo med malimi podjetji na Gorenjskem, ki delujejo v proizvodnji in storitveni dejavnosti. Skladno s tem smo si nato zastavili sedem raziskovalnih vprašanj. Rezultati raziskave so pokazali, da so prevladovala anketirana podjetja, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo. V slabi polovici anketiranih podjetij je anketo izpolnjeval direktor oziroma lastnik, v ostalih podjetjih pa nekdo drug. Podjetja imajo v povprečju 25 zaposlenih. Najbolj so se strinjali s trditvami, da se potreba po novem delavcu načrtuje vnaprej, da se z novo zaposlenim najprej opravi razgovor, za zaposlene imajo v večini podjetij organizirana izobraževanja, zaposleni pogosto uporabljajo navodila za opravljanje svojih nalog, fluktuacija je nizka, zaradi nezadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu, direktor oziroma lastnik obvešča svoje zaposlene o ciljih podjetja in pri zadnjem anketnem vprašanju, so se anketirana podjetja najbolj strinjala s trditvijo, da se s kadrovsko dejavnostjo ukvarja lastnik oziroma direktor podjetja.
Ključne besede: Kadrovski management, Strateški kadrovski management, Kadrovski procesi, Mala podjetja
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1064; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,35 MB) |
