| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnosti
Aleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018. Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo). Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja.
Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici