1. Zrnate stročnice v prehrani2022 Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice. Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 112 Celotno besedilo (22,65 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Analiza vnosa makro in mikrohranil pri aktivnih fitnesarjihBarbara Zakelšek, 2021, magistrsko delo Opis: Fitnes je vrsta športa in življenjski slog. Aktivni fitnesarji sledijo vnaprej določenim jedilnikom, kar ima za posledico odrekanje raznovrstni prehrani. Posledično lahko to pripelje do primanjkovanja vitaminov in mineralov. Fitnesarji potrebujejo tudi več beljakovin in ogljikovih hidratov (OH) kot neaktivni ljudje. V magistrskem delu so bili preučevani štirje fitnesarji glede na njihov dnevni energijski vnos in razmerje med mikro- in makrohranili ter vnos tekočine. Za izračun dnevnega energijskega vnosa in porabo kalorij je bil uporabljen prehranski dnevnik, ki so ga izbrani fitnesarji zapisovali en teden. Rezultati so bili vneseni v Odprto platformo za klinično prehrano, kjer so bili dobljeni rezultati dnevnega vnosa za vsako hranilo posebej. Preverjeni so bili vnosi beljakovin, OH, maščob, vitamina C, magnezija, kalcija, železa in vode. Podatki so bili analizirani in primerjani s priporočenimi dnevnimi vnosi za športnike. Ugotovljeno je bilo, da fitnesarji zaužijejo preveč beljakovin, vnesejo premalo OH, vnosi maščob pa so bili različni. Dnevni vnos vitamina C in mineralov je bil zadosten pri fitnesarjih, ki so uživali prehranska dopolnila, pri ostalih je bil prenizek. Vnos tekočine je bil ustrezen pri vseh fitnesarjih. Prenizek dnevni vnos hranil glede na aktivnost in neuravnoteženo razmerje med hranili je bilo ugotovljeno pri vseh fitnesarjih. Ključne besede: mikrohranila, makrohranila, fitnesarji Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 855; Prenosov: 69 Celotno besedilo (2,53 MB) |
3. Zdrava uravnotežena prehrana v času nosečnostiAleksandra Novaković, 2021, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdrava uravnotežena prehrana v obdobju nosečnosti predstavlja uživanje varne, energijsko in hranilno uravnotežene ter varovalne hrane. Splošna priporočila glede zdrave uravnotežene prehrane niso enaka za vse nosečnice in jih je potrebno individualno prilagajati. Pomembno je, da ženska že pred nosečnostjo uživa zdravo uravnoteženo prehrano ali takoj, ko izve za nosečnost. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen in načela zdravega uravnoteženega prehranjevanja v času nosečnosti in z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic pred zanositvijo in v času nosečnosti.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirični podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 45 anketirank. Raziskava je potekala v letu 2019. Vanjo so bile vključene nosečnice, ki so bile v času anketiranja noseče in ženske, ki so bile noseče v letu 2018.
Rezultati: Večina anketirank (82 %) meni, da je njihova prehrana dovolj pestra in raznolika. V času nosečnosti so bile naklonjene spremembam in so upoštevale načela zdrave uravnotežene prehrane, saj je kar 47 % anketirank spremenilo način prehranjevanja. V dnevno prehrano je 58 % anketirank vključilo več zelenjave in 56 % anketirank zmanjšalo vnos sladic in sladkih pijač. Po navodilih zdravstvenega osebja so uživale tudi prehranske dodatke (folna kislina, železo).
Diskusija in zaključek: Nosečnost je čas, ko je ženska bolj motivirana za pozitivne spremembe. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke spremenile svoj življenjski slog v času nosečnosti (spremenile so prehranjevanje, vključile telesno aktivnost, počitek). Za spremembe v času nosečnosti je pomembno svetovanje zdravstvenega osebja. Ključne besede: nosečnica, prehranjevanje, mikrohranila, makrohranila, prehranska dopolnila Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 2529; Prenosov: 221 Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjePetra Korber, 2020, diplomsko delo Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila.
Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi.
Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje. Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 1633; Prenosov: 78 Celotno besedilo (2,91 MB) |