| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Napovedovanje prihoda ameriških turistov v Slovenijo
Irena Babić, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Napovedovanje je v poslovnem okolju ključnega pomena za pravilno sprejemanje poslovnih odločitev in zmanjšanje tveganj le teh ter za uspešno in učinkovito poslovanje, kar velja tudi za turistični sektor. Pri tem je natančno napovedovanje bodočih turističnih trendov še posebej pomembno za pravilno planiranje bodočih investicij v turistično infrastrukturo, saj napačne investicije na osnovi napačnih napovedi lahko vodijo v velike izgube. V okviru načrtovanja modelov za napovedovanje je izrednega pomena ustrezen izbor matematičnih in statističnih metod, na osnovi katerih bo prediktivni model zagotavljal dobre napovedi. V turističnih oskrbovalnih verigah se napovedi turističnega povpraševanja prav tako uporabljajo za zmanjšanje tveganj odločitev in stroškov, da ne bi prišlo do napačnih poslovnih potez in investicij v turistične objekte. V naši diplomski nalogi smo testirali in primerjali dve metodi, in sicer metodo Holt-Winters (HW) in Multiplo linearno regresijo (MLR). Pri metodi HW smo uporabili zgodovinske podatke o prihodu ameriških turistov v Slovenijo. Pri MLR pa smo poleg podatkov o prihodu ameriških turistov, torej časovne vrste, ki jo napovedujemo, uporabili tudi eksogene makroekonomske kazalnike gospodarstva ZDA kot vhodne regresorske časovne vrste. Rezultati so pokazali, da se model MLR nekoliko bolje prilega dejanskim podatkom v primerjavi z modelom HW. Torej dodatne informacije, ki jih nosijo eksogeni kazalniki, pripomorejo k boljšemu opisu dinamike gibanja prihodov ameriških turistov. Poleg same analize dinamike gibanja prihodov turistov nas je zanimalo tudi napovedovanje, kjer smo uporabili model HW, s katerim smo izračunali napovedi prihodnjih prihodov turistov za štiri četrtletja.
Ključne besede: napovedovanje, Holt-Winters metoda, multipla linearna regresija, makroekonomski kazalniki, ameriški turisti
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Uporaba nevronskih mrež za napoved pretovora v Luki Koper, d.d.
Tom Žumer, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uspešne odločitve podjetij med drugim temeljijo tudi na napovedih. Le-te morajo biti dobre in natančne, da lahko podjetja ohranjajo svojo konkurenčno prednost. Napovedi se danes izvajajo z naprednejšimi metodami, med katere spadajo tudi nevronske mreže. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d. Podatki pretovora so bili sestavljeni iz generalnega in tekočega tovora, zaradi česar smo razvili dva modela umetne nevronske mreže, in sicer model mreže časovne vrste generalnega tovora in model mreže časovne vrste tekočega tovora. Modela vsebujeta t. i. NARX (ang. nonlinear autoregressive network with exogenous inputs) arhitekturo nevronske mreže. Izdelavo modela smo razdelili v dva koraka. V prvem koraku smo naredili redukcijo makroekonomskih kazalnikov, ki so nam predstavljali eksogene vhode modela. Izvedli smo jo z metodo analize glavnih komponent v kombinaciji z Monte Carlo simulacijo ter multiplo linearno regresijo. Modelu umetne nevronske mreže generalnega tovora smo namenili deset spremenljivk, modelu za tekoči tovor pa smo namenili štiri spremenljivke. V drugem koraku smo razvili umetno nevronsko mrežo generalnega in tekočega tovora. Rezultati obeh modelov so bili zadovoljivi. Poleg solidnega prileganja ocenjenih in dejanskih podatkov pretovora sta modela izpolnila tudi vse kriterije za kakovost modela. Glede na dobljene rezultate obeh modelov menimo, da so umetne nevronske mreže primerne za napovedovanje pretovora v Luki Koper, d. d.
Ključne besede: umetna nevronska mreža, analiza glavnih komponent, Monte Carlo simulacija, makroekonomski kazalniki, pretovor, napovedovanje, analiza časovnih vrst
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

3.
Uporaba genetskih algoritmov pri napovedovanju pretovora v Luki Koper, d.d.
Karmen Balantič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Za učinkovito planiranje in sprejemanje pravih odločitev morajo danes podjetja znati predvideti stanje v prihodnosti, zato so metode za napovedovanje nepogrešljive, hkrati pa hitro se spreminjajoče politično in gospodarsko okolje vpliva na to, da osnovne metode za napovedovanje niso več dovolj. Zato smo v magistrskem delu poskušali preučiti genetske algoritme in njihovo uporabnost pri napovedovanju pretovora v Luki Koper, d. d. Izdelali smo dva avtoregresijska integrirana modela drsečih sredin s pojasnjevalnimi spremenljivkami (modela ARIMAX) za napovedovanje pretovora kontejnerjev in napovedovanje razsutega tovora. Pojasnjevalne spremenljivke so nam predstavljali različni makroekonomski kazalniki (bruto domači proizvod, uvoz/izvoz, stopnja brezposelnosti ter pariteta kupnih moči), ki vplivajo na pretovor v Luki Koper. Uporabnost genetskih algoritmov smo v modelu preizkusili dvakrat, prvič za izbiro primernih makroekonomskih kazalnikov kot vhodov ARIMAX modela, kjer smo genetske algoritme združili z regresijo delnih najmanjših kavdratov, ter drugič za izbiro najprimernejšega ARIMAX modela. Dobljena modela sta ustrezala vsem pogojem za stabilnost in ustreznost modela ter dokaj dobro zajela dinamiko časovnih vrst, zaradi česar lahko primernost uporabne genetskih algoritmom pri napovedovanju pretovora potrdimo.
Ključne besede: genetski algoritmi, model ARIMAX, regresija delnih najmanjših kvadratov, napovedovanje pretovora, makroekonomski kazalniki
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

4.
VPLIV EKONOMSKEGA SISTEMA NA DOLGOROČNI GOSPODARSKI RAZVOJ MADŽARSKE
Ana Vrečer, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje in značilnosti dveh ekonomskih sistemov: komunizma ter kapitalizma. Prikazan je vpliv obeh sistemov na gospodarsko rast in gospodarski razvoj države, poudarjena pa je tudi razlika med gospodarsko rastjo in razvojem ter njun vpliv na blaginjo in življenjski standard njenih prebivalcev. Glavne značilnosti komunizma so državna oz. družbena lastnina in nadzor nad proizvodnimi faktorji, zasebne lastnine ni, gospodarstvo je zaprto in plansko, tržni mehanizmi pa so odpravljeni. Kapitalizem na drugi strani zagovarja zasebno lastnino, tržno gospodarstvo in mednarodno menjavo. Ker je meja med ekonomijo in politiko tanka, se v delu dotaknemo tudi avtoritarne in demokratične politične ureditve: prve v povezavi s komunizmom, druge pa s kapitalizmom. Izbrana država je Madžarska, za katero je podana analiza naslednjih makroekonomskih kazalnikov: BDP, BDP/prebivalca, stopnja brezposelnosti, industrijska aktivnost, stopnja investicij, vrednost zunanje trgovine in indeks HDI. Država je do leta 1989 imela komunistični ekonomski sistem, nato pa so v obdobju tranzicije sprejeli kapitalizem. Analiza kazalnikov pokaže, da ima kapitalizem več pozitivnih vplivov na dolgoročni gospodarski razvoj Madžarske kakor komunizem. Kazalniki so v obdobju kapitalizma na bistveno višji stopnji, kot so bili v obdobju pred letom 1989.
Ključne besede: Gospodarska rast, gospodarski razvoj, komunizem, kapitalizem, avtokracija, demokracija, makroekonomski kazalniki Madžarske, indeks HDI.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1769; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Multivariatna statistična analiza pretovora severnojadranskih pristanišč
Jerneja Mašera, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pristanišča severnega Jadrana so bila zaradi geoprometne lege pogosto raziskovana, vendar raziskav povezanih z vplivom gospodarstva na njihovo razvitost ni mogoče zaslediti. Povezano s tem je bil glavni namen raziskave ugotoviti vpliv eksogenih spremenljivk štirih določenih področij, ki so jih predstavljali makroekonomski kazalniki na kontejnerski pretovor koprskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Multivariatna statistična analiza je bila narejena z uporabo dveh analiz – z analizo glavnih komponent in faktorsko analizo, pri čemer rezultati kažejo na močno povezanosti vseh eksogenih spremenljivk. Z analizo glavnih komponent smo pridobili šest glavnih komponent, z izvedbo faktorske analize pa sedem faktorjev, pri čemer so nove spremenljivke med seboj neodvisne. Te spremenljivke so bile nato uporabljene v multipli linearni regresiji kot neodvisne spremenljivke, z namenom ugotavljanja njihovega vpliva na kontejnerski pretovor pristanišč. Kazalniki regresijske analize so pokazali močan vpliv neodvisnih spremenljivk na kontejnerski pretovor pristanišč, pri čemer lahko v primeru koprskega in tržaškega pristanišča govorimo o bistveno močnejši medsebojni odvisnosti kot v primeru pristanišča Benetke. Pridobljeni rezultati so pokazatelj močne povezanosti pretovora severnojadranskih pristanišč z gospodarstvom področij, v katerih se le-ta nahajajo, in zalednih področij. Menimo, da pridobljeni rezultati predstavljajo referenčno točko nadaljnjih statističnih analiz, povezanih z napovedovanjem pretovora.
Ključne besede: analiza glavnih komponent, faktorska analiza, linearna regresija, makroekonomski kazalniki, pretovor kontejnerjev, severnojadranska pristanišča
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 1470; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)

6.
ANALIZA EKONOMSKIH ODNOSOV SLOVENIJE S SLOVAŠKO
Mateja Plaskan, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovensko gospodarstvo sodi med razvitimi tržnimi gospodarstvi, kar dokazuje struktura BDP, med tem ko Slovaška se prav tako približuje, čeprav še nekateri kazalci izstopajo, kot so brezposelnost, inflacija. Informacijska struktura (uporaba interneta, elektronske pošte v poslovnem svetu) je v Sloveniji zelo dobro razvita in se lahko primerja z sodobno opremljeni informacijskimi državami, prav tako Slovaška, čeprav nima informacijsko pokrito celotno območje, vendar samo nekatere regije. Transport med obema državama je dobro razvit prav tako povezave med njima in organizacijska struktura, čeprav na Slovaškem še na nekaterih območjih zastarel, vendar pa v bodoče pripravljajo načrte za rekonstrukcijo železnice in odprtje novih povezav med Zahodno Evropo. Obe državi sta članice številnih mednarodnih organizacij, med najpomembnejše sodijo WTO, EBRD, IMF, CEFTA, EU, EMU, NATO, Svetovna Banka, pravila poslovanja na finančnem področju so skladna z mednarodnimi organizacijami. Obe državi sta politično stabilni in odprti za tuje investitorje, tu ima prednost predvsem Slovaška. Tehnološki razvoj Slovaške diktirajo tuji investitorji, regijsko je Slovaška zelo neenakomerno razvita.
Ključne besede: Bilateralni odnosi, makroekonomski kazalniki, mednarodne organizacije, Evropska unija, statistični podatki, neposredne tuje investicije, Slovaška, Slovenija.
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 1523; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (523,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici