| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fonološke baze suškega govora : 120 let po izidu Macedonische Studien (1896) Vatroslava Oblaka
Gjoko Nikolovski, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava fonološke baze suškega govora, ki spada v jugovzhodno narečno skupino makedonskega jezika oz. v sersko-lagadinsko podskupino govorov. Ti govori se danes nahajajo v severnem delu Grčije, ki je bil do leta 1912 del etničnega ozemlja Makedoncev. Slovenski filolog Vatroslav Oblak je v letih 1891/1892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal razpravo Macedonische Studien, v kateri je opisal solunski suški govor. Z glasovnimi refleksi, ki jih je našel v suškem govoru, je podprl svojo teorijo o solunski jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine (1895). Prispevek prinaša najsodobnejše stanje fonoloških baz suškega govora, in sicer 120 let po izidu omenjenega Oblakovega dela.
Ključne besede: makedonščina, stara cerkvena slovanščina, fonološke baze, suški govor
Objavljeno v DKUM: 22.02.2018; Ogledov: 12455; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (653,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Makedonija i nejzinite sosedi
Dragi Stefanija, Lilijana Miodonska, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Makedonija med balkanskimi sosedi Danes ima Makedonija še vedno težek in nezavidljiv položaj – ne priznavajo ji imena, jezika, državotvornosti, politične integritete. Grki zavračajo ime za državo Makedonijo, makedonski jezik in makedonsko zgodovino od Aleksandra Makedonskega do danes; Srbi ne priznavajo makedonske cerkve (kot da je Makedonija poganska država); Bolgari želijo razlagati makedonščino kot bolgarsko narečje; Albanci želijo tretjino teritorialnega ozemlja (zahodne) Makedonije, kjer živi njihova manjšina, priključiti k svoji državi.
Ključne besede: makedonščina, Makedonija, mednarodni odnosi
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1766; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (236,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prvi Slovar makedonskega knjižnega jezika s stališča kodifikacije makedonskega jezika
Gjoko Nikolovski, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prvi Slovar makedonskega jezika s srbohrvaškimi prevodi, in sicer glede na njegov pomen pri kodifikaciji in nadaljnjem razvoju makedonskega jezika.
Ključne besede: makedonščina, kodifikacija, makedonsko slovaropisje, razvoj makedonskega jezika
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1674; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika
Nataša Hribar, Gjoko Nikolovski, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Cilj prispevka je prikazati oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika ter zgodovinske okoliščine, v katerih se je proces oblikovanja omenjenih jezikov odvijal. Nastanek in razvoj obeh jezikov sta bila skozi vso zgodovino določena z dvema dejstvoma: relativno majhnostjo števila nosilcev teh jezikov in določeno stopnjo nedržavnosti vse do osamosvojitve obeh držav leta 1991. Ker sta se jezika razvijala v precejšnji geografski oddaljenosti ter pod različno močnim vplivom sosednjih jezikov in večjezikovnih tvorb, v okviru katerih so v različnih zgodovinskih obdobjih živeli Makedonci in Slovenci, je bilo v njunem razvoju pričakovano precej razlik. Namen prispevka pa je bil poiskati morebitne vzporednice v procesih razvoja in oblikovanja obeh knjižnih jezikov.
Ključne besede: slovenščina, makedonščina, knjižni jezik, zgodovina jezika
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3408; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici