1. Fonološke baze suškega govora : 120 let po izidu Macedonische Studien (1896) Vatroslava OblakaGjoko Nikolovski, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava fonološke baze suškega govora, ki spada v jugovzhodno narečno skupino makedonskega jezika oz. v sersko-lagadinsko podskupino govorov. Ti govori se danes nahajajo v severnem delu Grčije, ki je bil do leta 1912 del etničnega ozemlja Makedoncev. Slovenski filolog Vatroslav Oblak je v letih 1891/1892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal razpravo Macedonische Studien, v kateri je opisal solunski suški govor. Z glasovnimi refleksi, ki jih je našel v suškem govoru, je podprl svojo teorijo o solunski jezikovni osnovi stare cerkvene slovanščine (1895). Prispevek prinaša najsodobnejše stanje fonoloških baz suškega govora, in sicer 120 let po izidu omenjenega Oblakovega dela. Ključne besede: makedonščina, stara cerkvena slovanščina, fonološke baze, suški govor Objavljeno v DKUM: 22.02.2018; Ogledov: 12455; Prenosov: 105
Celotno besedilo (653,61 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Makedonija i nejzinite sosediDragi Stefanija, Lilijana Miodonska, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Makedonija med balkanskimi sosedi
Danes ima Makedonija še vedno težek in nezavidljiv položaj – ne priznavajo ji imena, jezika, državotvornosti, politične integritete. Grki zavračajo ime za državo Makedonijo, makedonski jezik in makedonsko zgodovino od Aleksandra Makedonskega do danes; Srbi ne priznavajo makedonske cerkve (kot da je Makedonija poganska država); Bolgari želijo razlagati makedonščino kot bolgarsko narečje; Albanci želijo tretjino teritorialnega ozemlja (zahodne) Makedonije, kjer živi njihova manjšina, priključiti k svoji državi. Ključne besede: makedonščina, Makedonija, mednarodni odnosi Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1766; Prenosov: 395
Celotno besedilo (236,38 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezikaNataša Hribar, Gjoko Nikolovski, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Cilj prispevka je prikazati oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika ter zgodovinske okoliščine, v katerih se je proces oblikovanja omenjenih jezikov odvijal. Nastanek in razvoj obeh jezikov sta bila skozi vso zgodovino določena z dvema dejstvoma: relativno majhnostjo števila nosilcev teh jezikov in določeno stopnjo nedržavnosti vse do osamosvojitve obeh držav leta 1991. Ker sta se jezika razvijala v precejšnji geografski oddaljenosti ter pod različno močnim vplivom sosednjih jezikov in večjezikovnih tvorb, v okviru katerih so v različnih zgodovinskih obdobjih živeli Makedonci in Slovenci, je bilo v njunem razvoju pričakovano precej razlik. Namen prispevka pa je bil poiskati morebitne vzporednice v procesih razvoja in oblikovanja obeh knjižnih jezikov. Ključne besede: slovenščina, makedonščina, knjižni jezik, zgodovina jezika Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3408; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo |