Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem projektu smo se osredotočili na podjetništvo v času krize covid-19. Med pregledom literature smo ugotovili, da je covid-19 povzročil velik gospodarski šok, najbolj prizadeti sektorji pa so bili poslovanje, gostinstvo, turizem, promet, izobraževanje in zdravstvo. Še posebej ogrožena skupina so bila majhna in srednje velika podjetja. Izhajajoč iz navedenega smo v empiričnem delu raziskali vpliv krize covid-19 na podjetje Avto Rajh, d. o. o., ki po velikosti spada med majhna podjetja, ukvarja pa se z avtomobilsko dejavnostjo. Z direktorjem izbranega podjetja smo izvedli polstrukturirani intervju in tako prišli do zanimivih zaključkov. Rezultati so pokazali, da je kriza covid-19 prizadela podjetje in povzročila 30- odstotni upad dohodkov. Posledično je vplivala tudi na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Zaradi upada povpraševanja po blagu in storitvah v času epidemije covida-19 se je v podjetju zmanjšala prodaja, kljub temu pa niso imeli težav z izplačevanjem plač svojim zaposlenim in z izpolnjevanjem pogojev ter zahtev dobaviteljev. Težave je predstavljala predvsem dobava vozil in drugega materiala, kar je oteževalo poslovanje. Podjetje je sicer že pred krizo v veliki meri uporabljalo digitalno tehnologijo, med krizo pa se je uporaba le-te še nekoliko povečala. Nazadnje smo direktorja povprašali glede pomoči, ki jo je podjetje prejelo od države, in ugotovili, da bi podjetje vsekakor potrebovalo boljšo in dodatno pomoč pri soočanju s posledicami krize covid-19.
Ključne besede: COVID-19, podjetništvo v času epidemije covida-19, majhna podjetja
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1282; Prenosov: 294
Celotno besedilo (678,91 KB)

Opis: Predpogoji za poslovno uspešnost vključujejo inovativnost. Glede na dokumente OZN, EU, ISO in več drugih mednarodnih organizacij ju lahko družbena odgovornost (individualna in korporativna) okrepi. Vpliv družbene odgovornosti na poslovno uspešnost podjetij so raziskovali že desetletja, vendar so le nekateri analizirali vpliv družbene odgovornosti na inovativnost. Raziskavo v tej disertaciji smo izvedli na treh različnih področjih: področju družbene odgovornosti in sedmih razsežnosti ter načel družbene odgovornosti; drugi vidik s področja inovacij in tretji na področju poslovne uspešnosti, ki smo jo merili s tržnimi in finančnimi kazalniki. Namen doktorske disertacije je bil proučiti odnos med družbeno odgovornostjo, inovacijami in poslovno uspešnostjo na primeru slovenskih podjetij. Zato je bil glavni namen študije, o kateri poročamo, raziskati odnose med različnimi dimenzijami družbene odgovornost podjetij in posredniško vlogo inovacij v odnosih med družbeno odgovornostjo podjetij in poslovno uspešnostjo, merjeno finančno. Podatke za empirični del raziskave smo zbrali od 321 menedžerjev slovenskih podjetij, da smo preverili konceptualni model v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Ugotoviti smo želeli, ali se povečujeta inovativnost in poslovna uspešnost, če podjetje ravna družbeno odgovorno. Za proučevanje učinkov inovativnost pod vplivom razvoja družbene odgovornost smo uporabili čisto nov pristop. Poudarek je bil predvsem na upoštevanju in sprejemanju sedmih načel in vsebin družbene odgovornosti v podjetjih po ISO 26000 in obeh povezovalnih kategorijah (iz teorije sistemov) – soodvisnosti in celovitega pristopa pri njihovi obravnavi: kako vplivajo na inoviranje in zato na poslovno odličnost v slovenskih podjetjih. Prišli smo do zanimivih spoznanj, nekaterih v nasprotju z našim predvidevanjem o praksi - obstoju sedmih razsežnosti DO in njihovem vplivu na inovativnost in poslovno odličnost. Rezultati raziskave predstavljajo štiri-dimenzionalno strukturo družbene odgovornosti podjetij, vključno z družbeno odgovornostjo do zaposlenih, do naravnega okolja, do lokalne skupnosti in do odjemalcev, ter njihov vpliv na inovativnost in njen pozitiven vpliv na poslovno odličnost. Rezultati terenske raziskave so pokazali, da družbena odgovornost podjetij do zaposlenih pozitivno vpliva na družbeno odgovornost do naravnega okolja, do odjemalcev in do lokalne skupnosti. Ugotovili smo tudi, da družbena odgovornost do naravnega okolja in družbena odgovornost do odjemalcev pozitivno vplivata na inovativnost, medtem ko je vpliv družbene odgovornosti do lokalne skupnosti na inovativnost negativen. Poleg tega nismo zasledili neposrednega in pozitivnega vpliva družbene odgovornosti na poslovno uspešnost in inovacije. Slovenska podjetja naj bi upoštevala globalne pobude, ki podpirajo družbeno odgovornost, ker omogočajo inovacije in razlikovanje od drugih podjetij ter krepijo poslovni uspeh.
Ključne besede: družbena odgovornost, inovativnost, poslovna odličnost, ISO26000, lokalna skupnost, odjemalci, Slovenija, majhna in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2017; Ogledov: 2612; Prenosov: 350
Celotno besedilo (3,82 MB)

Opis: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega podjetništva. Zaradi njihove številčnosti in posledičnega vpliva na gospodarstvo postajajo MSP čedalje pogosteje obravnavan predmet ekonomskih raziskav. S pojavom globalizacije in posledično homogenizacijo globalnega trga je postalo mednarodno poslovanje naraven podjetniški korak, ki podjetjem odpira vrata do trgov in odjemalcev, vendar predvsem MSP, ki se zaradi svoje majhnosti praviloma soočajo z omejenostjo virov, hkrati izpostavlja negotovostim hitro spreminjajočega se poslovnega okolja in pritiskom globalne konkurence. Še posebej podjetja iz držav z manjšim domačim trgom se hitro soočijo z njegovo zasičenostjo in posledično omejenim tržnim potencialom, kar jih sili v pospešen proces internacionalizacije. Slednji zmeraj poteka v kontekstu podjetniškega okolja in institucionalnega okvira, ki nanj vplivata in ga sooblikujeta. Raziskava tako obravnava proces internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP v kontekstu procesa ekonomske tranzicije. Rezultati empirične raziskave so pokazali dve smeri dinamike internacionalizacije slovenskih globalno rojenih MSP. V skladu s prvo se internacionalizirajo predvsem nizko in srednje tehnološka podjetja, ki na primarne, običajno geografsko bližje tuje trge vstopajo zaradi največje koncentracije potencialnih odjemalcev ali predhodno vzpostavljenih socialnih oziroma poslovnih stikov z lokalnimi tržnimi akterji, na nadaljnje tuje trge, ki so geografsko in kulturno bistveno bolj oddaljeni, pa vstopajo predvsem na podlagi prejetih povpraševanj. Pri pridobivanju poslov jim pomaga njihov položaj v poslovnih mrežah, v katere so vpeta, zato s člani mreže vzdržujejo dolgoročne in trdne odnose. Na geografsko in kulturno bližje trge podjetja vstopajo z direktno prodajo, medtem ko se na bolj oddaljenih povezujejo z lokalnimi partnerji. Za podjetja je značilna kontinuirana dinamika procesa internacionalizacije, pri čemer na čim večje število dodatnih tujih trgov vstopajo v enakomernih intervalih. V skladu z drugo smerjo se internacionalizirajo predvsem visoko tehnološka podjetja, ki so ob ustanovitvi oziroma kmalu po njej pridobila investitorje oziroma financiranje s sredstvi skladov tveganega kapitala, kar je neposredno vplivalo na njihovo lastniško strukturo in povečini rezultiralo v takojšnji ustanovitvi podružnic na tujih trgih, ki predstavljajo osrednje strateške trge znotraj panoge, v kateri delujejo, in za katere je značilna največja koncentracija raziskav ter razvoja, pa tudi potencialnih odjemalcev in konkurentov. Po vstopu na ciljne trge je za podjetja značilna izrazita stagnacija oziroma upočasnitev procesa internacionalizacije. Raziskava k preučevanju mednarodnega podjetništva, zlasti procesa internacionalizacije MSP, prispeva z definicijo opredelitvenih elementov slovenskih globalno rojenih MSP in dejavnikov njihove internacionalizacije, ter konstrukcijo dinamičnega modela internacionalizacije MSP v tranzicijski državi. Rezultati raziskave so uporabni tako za ustanovitelje oziroma managerje hitro internacionalizirajočih se MSP, kot tudi za ustvarjalce in izvrševalce politik, programov oziroma ukrepov institucionalne podpore, saj jim ponujajo holističen oris procesa internacionalizacije, s čimer posledično pripomorejo k načrtovanju njihovih nadaljnjih poslovnih aktivnosti in jim hkrati omogočajo identifikacijo ovir in problemskih področij, s katerimi se v posameznih fazah procesa internacionalizacije soočajo slovenska MSP. Rezultati raziskave tako kažejo jasno potrebo po spodbujanju strukturiranega pristopa k internacionalizaciji in sektorsko specifičnem ter časovno in vsebinsko prilagojenem sistemu ukrepov institucionalne podpore.
Ključne besede: internacionalizacija, majhna in srednje velika podjetja, globalno rojena podjetja, podjetniško okolje, ekonomska tranzicija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 2094; Prenosov: 268
Celotno besedilo (3,22 MB)

Ključne besede: malo gospodarstvo, majhna podjetja, karakteristike, problematika, krize, reševanje problemov, strateško planiranje, spremembe, case study
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1391; Prenosov: 132
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: Slovenija, majhna podjetja, srednja podjetja, velika podjetja, malo gospodarstvo, trženje, uspešnost poslovanja, raziskave, analiza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1741; Prenosov: 184
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...