| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMA
Matej Rajh, 2009, doktorska disertacija

Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi. Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov. Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo. V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev.
Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2462; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

2.
UPORABA DINAMIČNE MAGNETNORESONANČNE PREISKAVE V SLEDENJU VRAŠČANJA REKONSTRUIRANE KOLENSKE SPREDNJE KRIŽNE VEZI PRI INTRAOPERATIVNI APLIKACIJI RASTNIH FAKTORJEV
Mitja Rupreht, 2011, doktorska disertacija

Opis: Ozadje. Raztrganina sprednje križne vezi (Anterior cruciate ligament, ACL) spada med najpogostejše poškodbe kolena. Po rekonstrukciji je zaradi počasnega vraščanja in ligamentizacije presadka rehabilitacija dolgotrajna. Z namenom pospešiti vraščanje potekajo študije različnih modifikacij rekonstrukcije, v zadnjem desetletju najpogosteje z lokalno apliciranim trombocitnim gelom (TG, Platelet rich plasma gel, PRPG) kot nosilcem različnih rastnih faktorjev (RF). Zaradi etičnih in tehničnih razlogov je histološko ugotavljanje učinkov TG pri človeku praktično nemogoče, predvsem pri vraščanju v oba tunela, zato sledenje poteka neinvazivno z uporabo magnetne resonance (MR). Namen. Prvi namen raziskave je bil ugotoviti uporabnost novejših kvantitativnih MR metod, slikanja z difuzijsko obtežitvijo (Diffusion weighted imaging, DWI) in dinamičnega kontrastnega poudarjenega slikanja (Dynamic contrast enhanced imaging, DCEI), v kvantitativni oceni edema in prekrvljenosti v proksimalnem delu tibialnega tunela, ki je predstavljal interesno področje (Region of interest, ROI). Drugi namen raziskave je bil uporabiti obe kvantitativni MR metodi za oceno morebitnih učinkov intraoperativno lokalno apliciranega TG na edem in prekrvljenost v interesnem področju. Metode. Pri petdesetih bolnikih je bila opravljena artroskopska rekonstrukcija ACL. Testna skupina 25 bolnikov je intraoperativno lokalno prejela TG, medtem ko ga kontrolna skupina preostalih 25 bolnikov ni prejela. Pri vsakem bolniku smo opravili MR preiskavo en, dva in pol ter šest mesecev po posegu. Z DWI in DCEI smo pregledovali proksimalni del tibialnega tunela. Pri vsaki DWI preiskavi smo izračunali vrednost navideznega difuzijskega koeficienta (Apparent diffusion coefficient, ADC) kot merila za mobilnost vodnih molekul. Pri ocenjevanju prekrvljenosti smo pri vsaki DCEI preiskavi izračunali dva parametra: a) gradient obarvanja (G) kot merilo za hitrost obarvanja s paramagnetnim kontrastnim sredstvom (KS), in b) faktor obarvanja (F) kot merilo za jakost obarvanja. Rezultati. Povprečne vrednosti ADC kot tudi G in F so v obdobju sledenja v obeh skupinah med posameznimi kontrolnimi preiskavami značilno upadale. Primerjava skupin kaže, da je bila povprečna vrednost ADC v skupini, ki je prejela TG, en mesec po posegu 1,41 (10-3mm2/s) in značilno nižja kot v kontrolni (1,50 (10-3mm2/s)) skupini (p=0,033). Pri drugi in tretji kontroli razliki v povprečnih vrednostih ADC med skupinama nista bili značilni. Povprečna vrednost G je bila v testni skupini po enem (2,07 %/s) ter dveh in pol (1,64 %/s) mesecih značilno višja kot v kontrolni skupini (1,41 %/s po enem ter 1,15 %/s po dveh in pol mesecih, p=0,019 in p=0,008), pri tretji kontroli pa razlika ni bila značilna. Razlike v izračunanih povprečnih vrednostih F med skupinama pri nobeni kontrolni preiskavi niso bile značilne. Zaključek. Značilno nižja vrednost ADC v proksimalnem tibialnem tunelu skupine, ki je prejela TG, en mesec po rekonstrukciji, kaže na zmanjšanje mobilnosti vodnih molekul v tem področju v primerjavi s kontrolno skupino, kar pripisujemo gostejši celični organizaciji. Značilno višja vrednost G v skupini, ki je prejela TG, en ter dva in pol meseca po posegu, kaže na večjo gostoto krvnih žil v pregledanem področju v primerjavi s kontrolno skupino. Oboje dokazuje zgodnja učinka delovanja rastnih RF in drugih bioaktivnih proteinov v TG kot povečanje števila celic in večjo prekrvljenost v tibialnem tunelu, kar je v skladu s histološkimi opisi učinka RF na živalskih modelih. Kolikor vemo, gre za prvo uporabo DWI ter DCEI MR preiskave v področju ACL. Glede na rezultate naše raziskave ju zato predlagamo kot dodatni kvantitativni metodi ocenjevanja prihodnjih, hitro se razvijajočih modifikacij rekonstrukcije ACL.
Ključne besede: rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta, vraščanje, trombocitni gel, magnetna resonanca, difuzijsko obteženo MR slikanje, dinamično kontrastno poudarjeno MR slikanje
Objavljeno: 28.03.2012; Ogledov: 2728; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (32,58 MB)

3.
SEZNANJENOST PACIENTOV Z MAGNETNO RESONANČNO PREISKAVO
Marija Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: slikanje z magnetno resonanco je novejša radiološka metoda slikan ja telesa in notranjih organov. Za uspešno slikanje je potrebna dobra informiranost pacientov in dobra priprava pacienta ter pravilna namestitev v močno statično magnetno polje. Prav tako smo želeli predstaviti vlogo medicinske sestre ambulanti za diagnostiko z magnetno resonanco, kajti njeno delo poteka vse od sprejema pacienta, psihične in fizične priprave, do odhoda s preiskave. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali so pacienti, naročeni na preiskavo dobro seznanjeni o tej diagnostiki. Metodologija: uporabljena je bila kvantitativna metoda. Anketiranih je bilo 60 naključnih pacientov v ambulanti za diagnostiko z MR pred preiskavo v Medicinsko termalnem centru Fontana d.o.o. Maribor. Izvedli smo retrospektivno študijo oz. pregled podatkov iz arhiva za obdobje 2 let ter raziskali kateri so bili vzroki za neopravljene preiskave. Rezultati: Z anketno raziskavo smo ugotovili, da je večina pacientov bila dobro seznanjena glede preiskave z MR, kljub temu, da se je 65 % pacientov prvič srečalo s to diagnostiko. Ugotovili smo, da je 20 % anketirancev bilo strah preiskave in 5 % anketiranih je pred preiskavo vzelo pomirjevalo. Hkrati je 43 % anketiranih strah zaprtih prostorov. Zaradi pogostih odpovedi in izostankov smo pripravili zloženko za lažjo predstavo. Sklep: Boljša informiranost, tako med zdravstvenimi delavci kot med pacienti bi lahko pripomogla k poznavanju kontraindikacij za magnetno resonančno slikanje in s tem večje zadovoljstvo med pacienti, kakor tudi učinkovito zdravstveno obravnavo v ustanovah katere opravljajo te preiskave ter zmanjšanjem čakalne dobe s pravočasno preusmeritvijo na druge diagnostične metode.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medicinska sestra, magnetna resonanca, pacient, klavstrofobija, kontrastno sredstvo.
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1496; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Mehanizmi in pogoni v medicini
Matej Rajh, Jože Flašker, Srečko Glodež, 2008, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: pogonski sistemi, magnetna resonanca, haptične naprave
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 363; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici