| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Termoelektrični sončni modul
Said Beganović, 2015, magistrsko delo

Opis: Vsak investitor in lastnik fotovoltaičnih sistemov stremi k čim boljšemu izkoristku in izplenu električne energije. Na izkoristek fotovoltaičnih modulov vpliva več dejavnikov, eden od njih je segrevanje samih sistemov. Povišanje temperature fotovoltaičnih modulov odpravljamo z različnimi sistemi hlajenja. Termoelektrični sončni modul je fotovoltaični modul v kombinaciji z aktivnim hlajenjem oziroma sončnim kolektorjem; dosega boljši električni kot toplotni izkoristek kakor navedena sistema posamično. V delu je raziskana učinkovitost delovanja termoelektričnega modula z aktivnim hlajenjem v primerjavi s klasičnim fotovoltaičnim sistemom. Z analizo je dognano, kako vpliva segrevanje sistemov na električni izkoristek. Potrjeno je, da nehlajeni sistemi dosegajo slabše izkoristke, ki nikakor niso zanemarljivi.
Ključne besede: termoelektrični sončni moduli, električni izkoristek, hlajenje, magistrske naloge
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1035; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

4.
Zagotavljanje zanesljivosti procesiranja dogodkov podporne infrastrukture v informacijsko varnih centrih
Barbara Brezovec, 2016, magistrsko delo

Opis: Procesiranje podatkov in učinkovito alarmiranje je pomembno za vzdrževanje in zagotavljanje zahtevane vrednosti zanesljivosti v podatkovnih centrih. Točna informacija o alarmu je pomembna za vzdrževalne postopke z namenom preprečitve odpovedi. V delu smo predstavili vplive in vidike, ki vplivajo na zanesljivost delovanja. Predstavljen je pristop izdelave podatkovnega modela na podlagi vozliščnega drevesa, ki vpliva na dvig nivoja zanesljivosti in razpoložljivosti, omogoča enostavnejši pristop in implementacijo, je modularen, zahteva manj sredstev in zniža stroške delovanja podatkovnega centra. Rezultati potrjujejo prednosti uporabe procesiranja dogodkov, saj se z natančno identifikacijo vzrokov zmanjša število prejetih alarmov. Odzivni čas po alarmu se zmanjša, kar vpliva na zvišanje vrednosti razpoložljivosti delovanja podatkovnega centra.
Ključne besede: zanesljivost, razpoložljivost, vzdrževalnost, podatkovni centri, procesiranje dogodkov, alarmiranje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

5.
Spletno okolje za formalno verifikacijo z uporabo storitveno usmerjene arhitekture
David Dedič, 2016, magistrsko delo

Opis: V sodobnem svetu elektronskega poslovanja je storitveno usmerjena arhitektura vse pogosteje uporabljen koncept. Omogoča nam, da lahko prek spletnih storitev dostopamo do funkcionalnosti spletnih aplikacij. Uporaba spletnih aplikacij ima pred aplikacijami, ki tečejo na lokalnem računalniku, številne prednosti: aplikacij ni potrebno nameščati lokalno, uporabljamo jih lahko na različnih napravah in platformah, hkrati jih lahko neodvisno uporablja več uporabnikov, do njih lahko dostopamo od koderkoli, potrebujemo le spletni brskalnik in povezavo z internetom. V okviru magistrskega dela smo izdelali spletno aplikacijo, ki prek spletnih storitev omogoča uporabo orodja EST za formalno verifikacijo. Uspešnost in uporabniško izkušnjo razvitega spletnega okolja smo pokazali na več primerih sistemov s sočasnostjo, katerih pravilnost smo verificirali s testiranjem ekvivalence in preverjanjem modelov.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, spletne storitve, formalna verifikacija, preverjanje podatkov, EST, magistrske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

6.
Nekonsistentnost varstva pravic potnikov po pravu EU
Katja Rakun, 2016, magistrsko delo

Opis: Ljudje že od nekdaj potujemo iz različnih vzrokov in razlogov. Sodobna prometna sredstva nam dandanes omogočajo, da v relativno kratkem času pridemo iz enega kraja v drugega, iz ene države v drugo, z ene celine na drugo. Ob tem je izrednega pomena prevozni sektor, ki v sodobnem času ni le sredstvo premoščanja fizičnih razdalj, temveč eden od najpomembnejših ekonomskih dejavnikov, kateri vpliva na številna druga gospodarska področja. Pri tem je pomembna tudi unifikacija prevoznega prava, ne samo zaradi pravne varnosti ali morda praktičnosti, temveč predvsem zaradi varnosti prevoza kot takšnega. Ti vidiki so izredno pomembni tudi za evropsko integracijo, ki prav posebno pozornost namenja zlasti varstvu potnikov. Celovita zaščita potnikov, njihovih ekonomskih in neekonomskih interesov po tem, ko vstopijo v pogodbeno razmerje za določeno vrsto prevoza, je pravzaprav ena od največjih značilnosti sodobnega transportnega prava EU. Pri tem pa gre za svojevrsten, vzajemen odnos med varstvom potnikov na eni in politiko varstva potrošnikov na drugi strani; zaščita potnikov je namreč rezultat, posledica politike varstva potrošnikov, hkrati pa je bila politika varstva potrošnikov močno razširjena ravno s specifikami varstva potnikov. EU si že od leta 1991 prizadeva zagotoviti enake osnovne pravice za vse potnike in razvija zakonodajo, ki bi se uporabljala v vseh državah EU. Po prvih uspehih na področju letalskih prevozov, sledijo ostali trije prevozni sektorji; železniški, ladijski in avtobusni. EU naj bi tako po besedah nekdanjega podpredsednika Evropske komisije Siima Kallasa postalo prvo območje na svetu, kjer potniki pri vseh vrstah prevoza uživajo celoten sklop pravic. Ne glede na to katere oblike prevoza se kot potniki poslužujemo, pri vsaki obliki prevoza lahko pride do zamude, odpovedi, izgube ali poškodovanja prtljage, poškodbe, tudi smrti potnika. Logično pričakovanje je, da so tudi pravice potnikov v teh primerih enake, torej ne glede na to ali je do zamude prišlo pri koriščenju letalskega ali pa železniškega prevoza. Upravičeno je pričakovanje, da so poenoteni vsaj ključni pojmi in kriteriji, denimo kaj se šteje kot zamuda, enak režim odgovornosti prevoznika, primerljiv sistem sankcij, odškodnin in podobno. Pa vendar tudi na tem mestu velja ugotovitev, da ni vse zlato, kar se sveti in tako tudi pri evropskem konceptu varstva potnikov ni vse popolno in idealno. Čeprav gre dejansko za zaokrožen sklop pravil, ki na ravni celotne EU na prvi pogled impresivno določajo enak sistem varstva pravic potnikov, pri podrobnejši primerjavi določb štirih uredb EU, ki za letalske, železniške, ladijske in avtobusne prevoze predvidijo enotno ureditev in varstvo pravic potnikov, zelo hitro ugotovimo, da le-te vsebinsko niso poenotene. Nekonsistentnost varstva potnikov, ki vpliva tudi na negotovost potnika, pa ni edina pomanjkljivost. Na določenih mestih so v uredbah tudi pravne praznine, glede katerih je moralo ključno vlogo odigrati Sodišče EU. 8 Varstvo pravic potnika je danes pomembno tudi iz gospodarskega vidika, čeprav se v praksi ugotavlja, da potniki svoje pravice kljub vsemu premalo poznajo. Poleg tega so razlike tudi med samimi prevoznimi sektorji; medtem ko je praksa Sodišča EU izredno bogata na področju letalskih prevozov, tega ne moremo trditi za ostale prevozne sektorje, kar pa težko razumemo na način, da je v ostalih oblikah prevoza ureditev toliko boljša ali učinkovitejša. Ob podrobnejšem pregledu in primerjavi evropske ureditve na področju varstva pravic potnikov, smo pri doseganju zastavljenega cilja, to je enotnega in učinkovitega varstva pravic potnikov v vseh štirih oblikah prevoza, tako šele nekje na pol poti.
Ključne besede: prevozno pravo, potrošniki, varstvo pravic potnikov, pravo EU, magistrske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

7.
8.
9.
10.
Analiza percepcije medijskega občinstva
Katja Tripkovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Medijsko okolje na različnih platformah ponuja mnogo podob in besed, ki v uporabniku vzbujajo željo po spolnosti. V okviru magistrske naloge smo se ukvarjali z dojemanjem seksualne vsebine uporabnikov na spletnih novičarskih portalih. Osredotočili smo se predvsem na percepcijo občinstva do seksualnih medijskih vsebin, prav tako na razliko v dojemanju vsebin med moškimi in ženskami, ter razlike med anketiranci glede na pogostost spremljanja spletnih novičarskih portalov. Zanimalo nas je, kako spletni uporabniki interpretirajo novice s seksualno vsebino, kako seksualne vsebine zaznamujejo širšo medijsko podobo in v kakšni meri seksualne vsebine krojijo širši medijski prostor. S pomočjo empirične analize smo ugotavljali razlike v dojemanju vsebin, glede na spol in pogostost medijske uporabe. Obenem smo z našo raziskavo poskušali razumeti, kakšne implikacije imajo tovrstne vsebine za širšo medijsko uporabo, ter v kakšni meri reprezentacija spolnosti kroji širši medijski prostor.
Ključne besede: medijsko občinstvo, seksualnost, seksizem, erotika, medijske vsebine, magistrske naloge
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 99; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici