| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 486
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trendi zaprtih oseb v izbranih evropskih državah : magistrsko delo
Luka Danijel, 2022, magistrsko delo

Opis: Kaznovalne politike se razlikujejo med državami in pomembno vplivajo na trende zaprtih oseb. Fokus zaključnega dela je predstavljalo preučevanje zaporskih sistemov kot pomembnega dela kaznovalne politike na Danskem, Finskem, Hrvaškem in v Sloveniji z namenom izpostaviti podobnosti in razlike med državami. Omenjene države so bile izbrane, ker v vseh prevladuje humana kaznovalna politika, v zaporih pa se poudarja tretmansko delo z obsojenci. Analizirani so bili statistični podatki o zaporskih populacijah za posamezne države, ki so odraz kaznovalne politike: primarno stopnja zaprtih oseb, vendar tudi zasedenost zaporov, sprejem zaprtih oseb, delež mladoletnih zaprtih oseb, delež tujcev med zaprtimi osebami, povprečni dnevni strošek na posameznika v zaporu in razmerje med številom zaprtih oseb in paznikov v zaporu. Hkrati so bile analizirane povezave med stopnjo zaprtih oseb in nekaterimi političnimi in družbenoekonomskimi dejavniki, kot so indeks demokracije, zaupanje v kazensko pravosodje, zaupanje v policijo, ekonomska neenakost, legitimnost države, človekove pravice in indeks družbene pravičnosti. Ugotovitve so potrdile rezultate preteklih študij, da stopnja zaprtih oseb najbolje odraža kaznovalno naravnanost države. Rezultati so pokazali, da so nizke stopnje zaprtih oseb prisotne v vseh preučevanih državah, kar odraža zmerno kaznovalno politiko, za katero je značilna tretmanska obravnava obsojencev v zaporih. Nadalje so ugotovitve izpostavile povezanost stopnje zaprtih oseb in izbranih družbenoekonomskih dejavnikov. Države z visoko razvito demokratično ureditvijo, legitimnimi državnimi institucijami, katerim državljani zaupajo, majhno družbeno in ekonomsko neenakostjo imajo manj represivno kaznovalno politiko, ki se odraža v nizkih stopnjah zaprtih oseb.
Ključne besede: magistrska dela, kaznovalna politika, tretmanska ideologija, stopnja zaprtih oseb, kaznovalni populizem
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Ranljivost prebežnikov za radikalizacijo : magistrsko delo
Špela Černigoj, 2022, magistrsko delo

Opis: Z družbeno-geopolitično preobrazbo sveta se v zadnjih nekaj letih krepi tudi begunsko-migrantska problematika, ki prinaša (vedno) več različnih izzivov. Mednje štejemo družbene, kulturne, gospodarske, pa tudi varnostne izzive. Varnostno vprašanje migracij postaja pomemben del razprave med različnimi mednarodnimi akterji. V zadnjih dveh desetletjih se v sklopu tega pojavlja vprašanje povezanosti migracij z nasilnim ekstremizmom, terorizmom in radikalizacijo. Strokovnjaki med najranljivejše skupine, dovzetne za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem oz. terorizem, uvrščajo tudi prebežnike. Slednji zaradi različnih psiholoških, socialnih, političnih, ideoloških, verskih in kulturnih razhajanj (med pričakovanim in dejanskim) postajajo vse lažje »žrtve« procesa radikalizacije. Njihovo ranljivost lahko opredelimo na podlagi različnih mikro, mezo in makro dejavnikov, ki nanje vplivajo v različnih kombinacijah, intenzivnostih in sosledjih. Vse tri ravni nam približajo socialnopsihološke vzroke radikalizacije, socializacije in mobilizacije, ki vodijo v nasilni ekstremizem in s tem povezanimi procesi angažiranja. Za zmanjševanje ranljivosti prebežnikov za radikalizacijo je potreben razvoj učinkovitih in delujočih antiradikalizacijskih programov, ki delujejo v smeri preprečevanja in odvračanja tveganj, da bi se radikalizacija sploh pojavila oz. ukoreninila. V sklopu preprečevanja ranljivosti prebežnikov potrebujemo učinkovit integracijski sistem, ki uspešno prepozna in razume pretekle frustracije ter trenutne potrebe prebežnikov v njihovem novem okolju. Treba je vzpostaviti enotni okvir, ki prispeva k celovitemu pristopu upravljanja migracij ter azila, ustvariti učinkovitejši sistem, odporen proti migracijskim pritiskom, delati v smeri odpravljanja »push« in »pull« faktorjev ter se še dodatno posvetiti najbolj prizadetim državam. Delovati je treba na enotni ravni, z več-deležniškim udejstvovanjem, mednarodnim sodelovanjem ter po zgledu dobrih praks.
Ključne besede: magistrska dela, prebežniki, ranljivost, radikalizacija, nasilni ekstremizem
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Razhajanja v islamu in terorizem : magistrsko delo
Andrej Beljan, 2022, magistrsko delo

Opis: Islam je ena izmed največjih svetovnih religij, ki poudarja mirno komunikacijo v družbi ter svoje vernike nagovarja, da se izogibajo vojni in nasilju. Kljub temu med muslimani prihaja do nesporazumov glede interpretacije verskih načel, kar lahko vodi v nasilje. Nasilje se je tekom zgodovine v islamu pojavilo večkrat, posluževale pa so se ga ekstremistične sekte, ki so na svojstven oziroma napačen način interpretirale Koran in Suno. Sprva je bil terorizem usmerjen na verske in politične voditelje, kasneje pa so tarče postali tudi ostali državljani. Tako v preteklosti kot danes se nasilni ekstremisti pogosto naslanjajo na ideologijo tekfija. Vprašanje tekfira je v islamu izrednega pomena, saj je lahko posameznik, ki ga razglasijo za nevernika, v določenih primerih izločen iz islamske skupnosti in obsojen na smrtno kazen. Ta obtožba ima velike posledice, saj ekstremistom dopušča džihad. Pri izvajanju džihada pa se ekstremisti ne ozirajo na številna pravila in omejitve, ki jih v zvezi z džihadom predpisuje islamski nauk. Tovrstna praksa je razširjena tudi med islamskimi fundamentalisti, salafiti in vahabiti, ki poudarjajo, da je njihova interpretacija in njihovo prakticiranje islama edino pravilno in da so vse druge interpretacije islama napačne. Nasilni ekstremizem se je v zadnjih letih dodatno okrepil z razglasitvijo Islamske države. Pripadniki in simpatizerji Islamske države teror uporabljajo za doseganje političnih in ideoloških ciljev, pri tem pa svoja dejanja opravičujejo z vero. Ekstremistične skupine tako muslimane in islam predstavljajo v slabi luči, zato ni nič kaj nenavadno, da se v številnih evropskih državah soočajo s pojavom islamofobije. Slednjo spodbujajo tudi mediji, ki namerno ali nenamerno širijo islamistično propagando. Izkrivljeno podobo islama poskušajo popraviti uradne islamske institucije, ki želijo islam ljudem predstaviti v njegovi pravi luči, in sicer kot miroljubno vero. Jasno izražajo svoje nestrinjanje z ekstremističnimi skupinami in strogo obsojajo terorizem, pri tem pa sodelujejo z različnimi institucijami in vplivneži muslimanskega sveta. Kljub prizadevanju številnih verskih in neverskih institucij za odpravo terorizma, je ekstremistična misel pri nekaterih posameznikih in družbah še vedno globoko zakoreninjena. Širjenje takšne misli je bilo v preteklosti in je še danes glavni vzrok za številne žrtve po celem svetu.
Ključne besede: magistrska dela, islam, musliman, terorizem, versko nasilje, zloraba vere
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjih
Domen Mirt, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Ključne besede: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko delo
Sara Pintar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 92; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
Identifikacija enojajčnih dvojčkov v policijskih postopkih : magistrsko delo
Veronika Mrak, 2022, magistrsko delo

Opis: V dosedanjih raziskavah opazimo, da lahko enojajčne dvojčke ločujemo na različne načine npr. preko biometričnih ločevalcev, prepoznave obraza, ujemanja prstnih odtisov in dlani, prepoznave glasu, pisave in šarenice. Enojajčni dvojčki lahko zamenjavo identitete izkoristijo v vsakdanjem življenju v svojo korist kot tudi za namen goljufije. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali enojajčni dvojčki zamenjajo svojo identiteto z namenom pridobitve neke koristi. Ugotovili smo, da več kot polovica ljudi opaža zamenjavo identitete med enojajčnimi dvojčki in da ni povezanosti med trajanjem poznanstva enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja. Med starostjo enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja pa obstaja povezanost. Ugotovili smo, da spol enojajčnih dvojčkov ni povezan z zamenjavo identitete enojajčnih dvojčkov ter da je sposobnost ločevanja enojajčnih dvojčkov povezana z opažanjem zamenjave njune identitete. Nadalje smo želeli dobiti vpogled v postopek obravnave enojajčnih dvojčkov s strani policistov in njihove izkušnje s tovrstno obravnavo. V Slovenski policiji ne vodijo statističnih podatkov, ki bi se nanašali na enojajčne dvojčke kot na osumljence kaznivih dejanj. Pri preiskovanju in obravnavi kaznivih dejanj se občasno srečajo s posameznimi osumljenci, ki so enojajčni dvojčki. Ker imajo enojajčno dvojčki isti DNK profil, to predstavlja težave pri biometrični identifikaciji, razen če na kraju kaznivega dejanja odkrijejo tudi prstne odtise.
Ključne besede: policijski postopki, dvojčki, identifikacija, zamenjava identitete, goljufije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2022; Ogledov: 130; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko delo
Emina Šuško, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi. Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih. Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU. Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč. Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Policijske nosljive telesne kamere in mnenje prebivalstva : magistrsko delo
Nik Marin, 2022, magistrsko delo

Opis: Kot ves svet tudi policija sledi napredku in potrebam sodobnega časa. Zraven številnih sodobnih tehnologij, ki lahko pripomorejo k delu policije, so policijske nosljive telesne kamere področje, ki bi lahko bistveno prispevalo k delu policistov in v policijski dejavnosti. V Združenih državah Amerike je uporaba in raziskava tega področja bistveno bolj razširjena, pa vendar se taka tehnologija uporablja tudi v Evropi in drugje po svetu. Je pa na raziskovalnem področju policijskih nosljivih kamer veliko pomanjkljivosti. V nalogi se opredelimo na to, kaj so policijske nosljive telesne kamere ter predstavimo nekaj prednosti in slabosti, ki jih ima uporaba take tehnologije. Predstavimo tudi zadržke in pomisleke, ki jih je treba premagati, da bi imela uporaba policijskih nosljivih telesnih kamer podporo tako od policije kot tudi od prebivalstva. Pregledamo tudi že opravljene raziskave tega področja in predstavimo nekaj ugotovitev, ki so jih raziskave prinesle. Policijske nosljive telesne kamere so v uporabi tudi v Sloveniji, vendar jih v večini uporabljajo le posebne enote policije. Njihovo število je omejeno in niso obvezne, da bi jo moral nositi vsak policist. Raziskav na tem področju v Sloveniji primanjkuje, posebej če bi želeli kot družba sprejeti in posplošiti uporabo take tehnologije je treba najprej raziskati, kako in pod katerimi pogoji bi bila družba pripravljena sprejeti uporabo policijskih nosljivih telesnih kamer. V magistrski nalogi smo izvedli raziskavo in ugotavljali odnos prebivalstva v Sloveniji do uvedbe in uporabe policijskih nosljivih telesnih kamer. V raziskavi smo ugotovili, da je prebivalstvo naklonjeno uporabi take tehnologije in menijo, da kamere vplivajo na opravljanje policijskega dela, njegovo varnost in politike, ki so povezane z uporabo kamer.
Ključne besede: policijsko delo, telesne kamere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (571,30 KB)

9.
Zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih v gostinski panogi : magistrsko delo
Danijel Pranjić, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Ključne besede: kršitve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 203; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Dejavniki tveganja za samopoškodbe pri mladostnikih : magistrsko delo
Mišo Šušak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problem samopoškodbeno vedenje pri mladih in je zasnovana tako, da odgovori na vprašanja: kaj je samopoškodovanje in kakšen je obseg tega problema v mladostniški populaciji, kakšni so dejavniki tveganja za samopoškodbe, razlogi in funkcije samopoškodovanja, kaj je poskus samomora ter kakšno je zdravljenje takšnega stanja ali vedenja. Samopoškodovanje samo po sebi prispeva številne osebne in kontekstualne dejavnike ter njihovo interakcijo. Čeprav se posamezni dejavniki razlikujejo glede na način izvedbe raziskavanja, so najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja za samopoškodbe: spol, različne značilnosti osebnosti, kot so agresivnost, impulzivnost, negativna samopodoba, travmatične izkušnje in negotova navezanost ter depresivna motnja. Mladi, ki se samopoškodujejo, to storijo, da bi se spopadli z vznemirljivimi občutki, da bi občutili nekaj, ko so otrpli, in / ali da bi izrazili svojo bolečino ali se za kratek čas počutili bolje. Samopoškodovanje, večinoma izvirajo iz vedenjske paradigme, socialnega učenja in kot pomemben kontekstualni dejavnik izpostavljajo tudi imitacijo vrstnikov. Impulzivnost in uporaba snovi, vključno z alkoholom in drogami, sta tudi opozorilna znaka za povečano tveganje za samomor. Ljudje, ki doživijo stresen življenjski dogodek, lahko občutijo močno žalost ali izgubo, tesnobo, jezo ali brezizhodnost in občasno pomislijo, da bi jim bilo bolje, če jih nebi bilo. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se samopoškodbeno vedenje med spoloma sicer razlikuje, vendar pa razlike niso statistično značilne. Ko govorimo o samopoškodbenem vedenju, večina najprej pomisli na rezanje po delih telesa, vendar smo z raziskovanjem tega področja ugotovili, da so praskanje do krvi, puljenje las in samomor pogostejše oblike samopoškodovanja pri mladih in so naštete oblike v populaciji statistično bolj značilne. Analiza podatkov naših anketirancev je pokazala, da ni razlik iskanja pomoči glede na spol, vsekakor pa imajo dovolj informacij kam se obrniti za pomoč v stiski.
Ključne besede: smernice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici