| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 556
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Krožne migracije in pravice delavcev migrantov v Sloveniji : magistrsko delo
Rebeka Tompa, 2024, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Ključne besede: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (692,96 KB)

2.
Zaupanje delovno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije v policijo : magistrsko delo
Matic Gregorič, 2024, magistrsko delo

Opis: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Ključne besede: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 30; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1019,65 KB)

3.
Uporaba strojnega učenja za zaznavo kibernetskih napadov : magistrsko delo
Benjamin Steiner, 2024, magistrsko delo

Opis: Strojno učenje se vse več uporablja v povezavi z zaznavo kibernetskih napadov, saj lahko s tem načinom zaznamo tudi bolj napredne kibernetske napade kot z drugimi načini zaznave. Glavni element učenja algoritmov nadzorovanega strojnega učenja za katero koli domeno uporabe so ustrezno označeni učni podatki, prek katerih se algoritem uči in kasneje tudi deluje. Ne vemo pa, točno koliko podatkov ti algoritmi potrebujejo za učenje, da postanejo učinkoviti. V magistrskem delu je bila uporabljena podatkovna zbirka UNSW-NB15, ki vsebuje več milijonov paketkov simuliranega omrežnega prometa in devet različnih kibernetskih napadov, kjer je vsak paketek že označen kot običajen mrežni promet ali kibernetski napad. Izvedeno je bilo učenje sedmih najpogostejših algoritmov strojnega učenja pri različnih deležih uporabljenih podatkov, da se je lahko določilo, pri katerih deležih učnih podatkov se merjene metrike normalizirajo. Rezultati so pokazali, da se je v povprečju metrike izbranih algoritmov normaliziralo okoli 10 % uporabljenih učnih podatkov (8233 vnosov), kar lahko pripomore k izdelavi bolj učinkovitih algoritmov za zaznavo kibernetskih napadov.
Ključne besede: kibernetski napadi, strojno učenje, lokalna omrežja, Python, UNSW-NB15, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Informacijsko varnostna kultura v organu državne uprave z vidika posameznika : magistrsko delo
Jasna Kastigar, 2024, magistrsko delo

Opis: Vzpostavitev in doseganje informacijsko varnostne kulture z upoštevanjem vseh načel in dejavnikov je postala nuja za zagotovitev celovitega varovanja informacij. V kombinaciji z uvedbo fizičnih in tehničnih rešitev ter z organizacijskimi ukrepi se lahko uspešnejše zoperstavljamo grožnjam in kibernetskim napadom. Iluzorno je pričakovati doseg popolne varnosti. Ključno je, da se ob vseh uvajanjih ukrepov in omejitvah ne pozabi na glavni faktor napada, tj. človek. Zaposleni so tisti, ki vsakodnevno delajo z informacijskim sistemom, skrbijo za pretok informacij in so lahko hkrati šibka točka ali pa močna obramba pri uresničitvi kibernetskega napada. Cilj je, da se vseskozi zaposlene izobražuje, ozavešča, usposablja in usmerja pri soočanju težav s problematiko, ki jo obravnavamo. Empirični del je osnovan na obravnavani vsebini prvega dela in predstavlja izhodišče za raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organu državne uprave in njenih enotah. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo preverjali, ali zaposleni čutijo osebno odgovornost za varovanje informacij in ali razumejo, da je doseganje čim višje ravni informacijske varnosti v 21. stoletju nujno potrebno in jo kot tako tudi sprejemajo. Ugotavljamo, ali zaposleni v državnem organu in ostalih enotah smatrajo, da področje informacijske varnosti spada pod okrilje oddelka za računalniško podporo ali zaznavajo sebe kot ključne akterje pri varovanju informacij.
Ključne besede: informacijsko varnostna kultura, informacijska varnost, državna uprava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

5.
Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko delo
Noemi Kapelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Znanstvene in neznanstvene metode v forenzični psihologiji : magistrsko delo
Jan Kern, 2024, magistrsko delo

Opis: Forenzična psihologija je opisana kot interdisciplinarno področje, ki se ukvarja s preučevanjem in z razumevanjem psiholoških vidikov pravosodnega in policijskega sistema. V magistrskem delu so osvetljena in predstavljena tudi področja njenega delovanja ter njen razvoj. Podrobneje so razložene najpogosteje uporabljene metode iz forenzične psihologije: kognitivni intervju, poligraf, profiliranje, hipnoza, psihološka avtopsija in grafologija. Številne med njimi spremljajo očitki, da niso znanstveno podprte. Delo se posveča razmejitvi med znanostjo in neznanostjo. Številni poskusi iz zgodovine dokazujejo, kako težko je potegniti ločnico. Enotna in univerzalna opredelitev znanosti, ki bi naletela na širše priznavanje, tako še vedno ne obstaja. Namesto tega se delo osredotoča na iskanje najprimernejših meril, ki so v pomoč pri razlikovanju. Ta so skupek širokega in raznolikega pogleda na znanost. Razkrite so nekatere tehnike, s katerimi poskuša kvaziznanost zavajati laično in strokovno javnost. Metode iz psihološke forenzike so dobro raziskane in vrednotene na podlagi zastavljenih meril in nato kategorizirane v skupino znanstvenih ali neznanstvenih. Predstavljene so šibke točke metod, ki pomembno vplivajo na njihovo verodostojnost, in predlogi za prihodnje izboljšave. Cilj dela je pridobiti vpogled v poznavanje obravnavanega področja iz strani javnosti in njihovo stališče o uporabi omenjenih metod. Raziskava vključuje 236 anketirancev z območja Slovenije. Razbrano je zelo dobro poznavanje forenzične psihologije in njenih metod. Ugotovljeno je, da javnost slabo ocenjuje, katere metode so znanstvene. Uspešno presojanje je zaznano zgolj v enem primeru od šestih. Rezultati kažejo na odobravanje uporabe znanstveno manj podprtih metod v forenzični psihologiji, z določenimi omejitvami.
Ključne besede: forenzična psihologija, znanstvene metode, neznanstvene metode, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

7.
Odnos voznika do uporabe asistenčnih sistemov ter uporabe mobitela med vožnjo : magistrsko delo
Primož Makuc, 2024, magistrsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu in uporaba asistenčnih sistemov postajata vse bolj pomembna tema v sodobni družbi. To delo proučuje odnos voznikov do asistenčnih sistemov in uporabe mobilnega telefona med vožnjo. V trenutni digitalni dobi se tehnologija neprestano razvija in vpliva na vsakdanje življenje, vključno z izkušnjo v cestnem prometu. Raziskava se osredotoča na vprašanja, kot so naklonjenost voznikov do uporabe asistenčnih sistemov, vpliv demografskih dejavnikov, kot sta starost in spol ter ocena nevarnosti različnih dejavnosti med vožnjo. Delo predstavlja različne asistenčne sisteme vozil, njihovo delovanje in morebitne omejitve. Čeprav lahko asistenčni sistemi pripomorejo k večji varnosti in razbremenitvi voznika, lahko povzročijo tudi večjo nevarnost, če so vozniki zaradi njih manj pozorni na cesto. Zaradi višjega zaupanja v varno delovanje asistenčnih sistemov obstaja tudi večja možnost motenj na voznika. Analizirani so bili demografski dejavniki, ki vplivajo na sprejemanje in uporabo teh sistemov ter ocenjujejo različne dejavnosti med vožnjo. Preverjene so bile hipoteze o pozitivni naravnanosti do asistenčnih sistemov, vplivu spola in starosti ter oceni nevarnosti različnih dejavnosti med vožnjo. Na podlagi rezultatov je bila ugotovljena kompleksnost odnosa voznikov do asistenčnih sistemov in potrebo po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju voznikov o varni uporabi teh sistemov. Poleg uporabe mobilnega telefona niso zanemarljive tudi vse ostale motnje, s katerimi se voznik srečuje med vožnjo. Še večjo pozornost je potrebno nameniti spodbujanju k odgovornemu ravnanju na cestišču in zmanjšati uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, kar bo prispevalo k večji varnosti v cestnem prometu za vse udeležence.
Ključne besede: vozniki, asistenčni sistemi, motnje med vožnjo, mobilni telefoni, osebna vozila, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Korporativna varnost v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Gabršček, 2024, magistrsko delo

Opis: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju, kjer se organizacije srečujejo z nenehnimi izzivi in varnostnimi grožnjami, je korporativna varnost ključni element vsake organizacije. Pomembno vpliva na njeno nemoteno delovanje, uspešnost ter zaposlene in njihovo vedenje. Glavni cilj zaključnega dela je preučiti področje korporativne varnosti v Sloveniji. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda literature predstavljeni procesi zagotavljanja korporativne varnosti ter njihov vpliv na delovanje organizacij. Predstavljeni so tudi vplivi odsotnosti korporativne varnosti v organizacijah. Teoretični del smo v nadaljevanju nadgradili z rezultati ankete in intervjuji, ki so bili izvedeni z zaposlenimi na področju korporativne varnosti. Rezultati so pokazali, da je korporativna varnost urejena v večini slovenskih organizaciji, vendar pa je na tem področju še veliko prostora za izboljšave, saj je v nekaterih organizacijah urejena pomanjkljivo. Korporativna varnost je prisotna tako v gospodarskih kot tudi negospodarskih subjektih, vendar se v gospodarskih subjektih pojavlja pogosteje. Varnostni managerji se zavedajo pomembnosti zagotavljanja korporativne varnosti, vendar jim običajno vodstvo omejuje sredstva za zagotavljanje optimalne varnosti. V prihodnje bi bilo smiselno predvsem vodstvu okrepiti zavedanje o pomembnosti korporativne varnosti, da bi se zagotovilo še bolj optimalno zagotavljanje varnosti.
Ključne besede: korporativna varnost, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
10.
Turizem in kriminaliteta v Španiji : magistrsko delo
Bojana Pajnkiher, 2024, magistrsko delo

Opis: Turizem je postal ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki ne le prispeva k rasti gospodarstva, temveč ima tudi številne druge pozitivne vplive na družbo. Spremembe v načinu življenja, tehnologiji in globalizaciji so prispevale k naraščajočemu pomenu turizma v sodobnem svetu. Turizem zagotavlja delovna mesta, spodbuja lokalno podjetništvo in povečuje bruto domači proizvod. Prav tako prispeva k medkulturnemu razumevanju in povezovanju ljudi, saj potovanja omogočajo srečanja med ljudmi različnih kultur, jezikov in tradicij, s tem pa se spodbuja mednarodna strpnost ter spoštovanje raznolikosti. Kljub vsem pozitivnim vplivom pa je pomembno tudi upoštevati izzive, povezane s turizmom, kot so množični turizem, negativni vpliv na okolje, prisilno izseljevanje domačinov itd. Zato postaja trajnostni turizem vse bolj pomemben koncept, ki poudarja odgovornost do okolja, lokalnih skupnosti ter ohranja kulturne in naravne dediščine. Evropa ostaja ena najbolj priljubljenih destinacij za turiste. Bogate z zgodovino, kulturo, umetnostjo in naravnimi lepotami, evropske države privabljajo turiste iz vsega sveta. Španija je uveljavljen turistični trg ne le v Evropi, ampak tudi na svetu. Njena geografska bližina, ugodno podnebje ter relativna cenovna ugodnost ponudbe so ključni dejavniki, ki privabljajo množico turistov. Turizem v Španiji ima pomembno vlogo v njenem gospodarstvu, prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju infrastrukture ipd. V zaključnem delu smo se osredotočili na povezavo med turizmom in kriminaliteto ter naredili analizo šestih različnih primerov kaznivih dejanj v turizmu ter predstavili nekaj primerov dobre prakse. Varnost v turizmu ima ključen pomen, saj neposredno vpliva na dojemanje turistične destinacije, turistično izkušnjo in dolgoročni uspeh turistične industrije, zato je pomembno, da turistična mesta v svoji strategiji varnost obravnavajo kot glavno skrb.
Ključne besede: kriminaliteta, kazniva dejanja, turizem, Španija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (650,21 KB)

Iskanje izvedeno v 8.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici