| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
A magyarországi makedonisztika
Rita Kuzder, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Makedonistika na Madžarskem V prispevku o makedonistiki na Madžarskem so najprej obravnavani zgodovinski stiki obeh narodov, nato pa so kronološko predstavljena makedonska literarna dela, objavljena od leta 1814 do danes. Med njimi najdemo literarnozgodovinska dela, predavanja o makedonski književnosti, članke o makedonskih pisateljih in nagrajencih makedonskih literarnih festivalov, intervjuje itn. Pozornost je posvečena tudi pomembnim prevajalcem leposlovja, zlasti Paskalu Gilevskemu, Zoltánu Csuki, Románi Gimes in Annamáriji Czinege - Panzova.
Ključne besede: makedonska književnost, madžarska književnost, prevajalci leposlovja, makedonistika, Madžarska
Objavljeno: 16.02.2018; Ogledov: 559; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
A közelmúlt magyar irodalmi kroatisztikája
Orsolya Kálecz-Simon, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Madžarska literarna kroatistika v bližnji preteklosti Pričujoča študija podaja pregled razvoja madžarske literarne kroatistike v času po spremembi političnega sistema. Po predstavitvi novih izzivov, ki so se pojavili v 90-ih letih 20. stoletja, bodo skicirani portreti najpomembnejših osebnosti madžarske kroatistike, in sicer s kritično predstavitvijo njihovih glavnih del, ciljev ter metodoloških sredstev.
Ključne besede: Madžarska, kroatistika, hrvaška književnost
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (389,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Egzistencijalistički nadahnuta lirika u Hrvatskoj, Sloveniji i Mađarskoj
Orsolya Kálecz-Simon, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Eksistencialno navdihnjena lirika na Hrvaškem, v Sloveniji in na Madžarskem V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja se je v srednjeevropskem pesništvu pojavila zelo močna literarna smer, ki je črpala iz različnih literarnih in filozofskih pogledov Camusa, Sartra in drugih. Medtem ko so zahodni eksistencialisti poudarjali pomen družbene angažiranosti, so se njihovi vzhodni kolegi osredotočali predvsem na ontološka vprašanja in stremeli po literarnem okolju brez vplivov ideologij. Razprava predstavlja liriko treh pesnikov – Edvarda Kocbeka (Slovenija), Slavka Mihalića (Hrvaška) in Jánosa Pilinszkyja (Madžarska) – ter izpostavlja njihove stične točke: ontološko-individualistične teme, izoliranost lirskega subjekta, predmetnost in težnja po depersonalizaciji, svobodni verz ter pesniški jezik, podoben živemu jeziku.
Ključne besede: književnost, poezija, lirika, eksistencializem, Hrvaška, Slovenija, Madžarska
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 406; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (328,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Metafizika bede
Stjepan Lukač, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Ključne besede: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Objavljeno: 31.01.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (252,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prevedeni (mikro)svetovi
Hargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Ključne besede: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 535; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (425,16 KB)

6.
Literatura - kultura - (kon)tekst
Jutka Rudaš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava razgrinja poglavitne (kon)tekste, v katerih je Esterházy artikuliral nove modele resničnosti in literature, tiste umetnostno-estetske premike, ki so kritično spodkopali tradicionalna pojmovanja resnice. Prikaže resnično prelomne razsežnosti intertekstualnosti, v katero je ujet vsak tekst, kjer je meja med znotraj- in zunajtekstualnim zabrisana, branje pa docela pretkano s citati, referencami, z različnimi kulturnimi govoricami, družbeno-kulturnimi kodi. Podrobneje želim prikazati to zapleteno mrežo prelomov in prehodov v konstrukciji Esterhaázyjevih del, predvsem v Harmoniji caelestis.
Ključne besede: madžarska književnost, postmodernizem, intertekstualnost, ferencialnost, kulturna koda
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 505; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (235,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini
Miran Štuhec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Ključne besede: madžarska književnost, recepcijski horizont, literarne kompetence, literarni interes
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 376; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (281,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Esterházy pri nas
Jutka Rudaš, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja recepcijo del Pétra Esterhzyja pri nas. Postopek recepcijske estetike moderne madžarske književnosti od druge polovice 80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Madžarski pisatelji se od samega začetka (1986) udeležujejo te že tradicionalne literarne manifestacije, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi že nagrajen. Péter Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado Vilenica za leto 1988. Od takrat se je začelo tudi prevajanje njegovih del. Pričujoč prispevek ugotavlja, kako je pisateljevo leposlovno delo sprejeto v našem kulturnem prostoru s povsem drugačno kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivamo različne horizonte branja, drugačno razumevanje njegovih umetniških sporočil in kjer nastajajo različne estetske sodbe
Ključne besede: madžarska književnost, slovenska književnost, literarna recepcija, 20. st., literarne nagrade, Vilenica, literarne študije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 560; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Madžarska književnost v Mariboru, Evropski prestolnici kulture
Jutka Rudaš, 2012, strokovni članek

Ključne besede: madžarska književnost, projekti, EPK, Maribor
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1018; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

10.
VPRAŠANJE IDENTITETE V ROMANIH IMREJA KERTÉSZA BREZUSODNOST IN KADIŠ ZA NEROJENEGA OTROKA
Katarina Kozole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena oba v slovenščino prevedena romana madžarskega dobitnika Nobelove nagrade Imreja Kertésza: Brezusodnost (1975) in Kadiš za nerojenega otroka (1990). Obe deli se neposredno in posredno navezujeta na temačna leta 20. stoletja, ki jih je zaznamoval holokavst, zato v diplomskem delu kratko osvetljujemo zgodovinsko ozadje. Poudarek diplomskega dela je predvsem na vprašanju identitete. Na eni strani se pojavlja vprašanje identitete posameznika, ki je »vržen« v koncentracijsko taborišče, kjer se ne more vzpostaviti kot subjekt, kjer je človek degradiran, njegovo dostojanstvo uničeno in kjer je onemogočeno njegovo svobodno delovanje. Na drugi strani se soočamo s skupinsko identiteto, s katero pa se identiteta posameznika ves čas prepleta. V ospredje je postavljena verska — židovska — identiteta ter težava posameznika pri samoidentificiranju sebe kot pripadnika religiji, ki je ne razume, ne pozna in zato tudi ne sprejema kot svoje. Podrobneje obravnavamo tudi kulturno in nacionalno identiteto. Na koncu je predstavljeno še razmerje med usodo in svobodo, kakor ga doživljajo liki v obeh zgoraj omenjenih romanih.
Ključne besede: Imre Kertész, Brezusodnost, Kadiš za nerojenega otroka, madžarska književnost, holokavst, židovstvo, identiteta
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2059; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (434,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici