1. Medjezikovni transfer - strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov ob slovensko-madžarski mejiElizabeta Bernjak, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: lingvistika, strokovni jezik, strokovno besedišče, manjšinski jezik, dvojezičnost, strokovna terminologija, medjezikovni vplivi, slovenščina, madžarščina
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 12
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Brezmejno madžarsko jezikoslovje : Éva Fancsaly, Erika Gúti, Miklós Kontra, Mónika Molnár Ljubić, Beatrix Oszkó, Beáta Siklósi, Orsolya Žagar Szentesi: A magyar nyelv Horvvátországban, Madžarski jezik na HrvaškemAnna Kolláth, 2017, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, madžarski jezik, madžarščina, manjšine, Hrvaška
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 1419; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (373,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. István Szépfalusi, Ottó Vörös, Anikó Beregszászi, Miklós Kontra: Madžarski jezik v Avstriji in Sloveniji. Založba Gondolat - Imre Samu Nyelvi Intézet (Jezikovni zavod Imre Samu) - Zavod za kulturo madžarske narodnosti, Budimpešta - Alsóőr (Unterwart). Lendava 2012, 351 str.Zoltán Miklós Molnár, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, István Szépfalusi, Madžarski jezik v Avstriji in Sloveniji, madžarščina, Avstrija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.02.2018; Ogledov: 1160; Prenosov: 176
Celotno besedilo (292,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Dejavnosti in možnosti izoblikovanja jezika na madžarsko govorečem prostoru in proces PalástAnna Kolláth, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi želim okvirno predstaviti delo, stališča, teoretične vzgibe, dileme in rezultate dela raziskovalne skupine. To temelji na teoriji jezikovnega menedžmenta (Language Management Theory; Björn H. Jernudd in Jiři V. Neustupny), ki poudarja jezikovni problem (in ne jezikovno nepravilnost). Njen cilj je razkrivanje, analiziranje in reševanje čim večjega števila jezikovnih problemov, nastalih v določenih govornih skupnostih. Jezikovni problem je to, kar občutijo govorci med vsakdanjo komunikacijo, in ne tisto, o čemer odločajo strokovnjaki v različnih elitnih družbenih ustanovah (npr. ministrstva, akademije). Od dosedanje prakse v jezikovni kulturi se strokovnjaki ločimo tudi po tem, da razumemo jezikovne spremembe kot naravne procese in ne kot podiranje knjižne norme. Poudarjamo tudi, da je v okviru madžarske jezikovne skupnosti oblikovanje maternega jezika med manjšinami še bolj pomembno kot v matični državi.
Ključne besede: jezikovna kultura, jezikovno načrtovanje, jezikovni management, Prekmurje, madžarščina
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1139; Prenosov: 392
Celotno besedilo (266,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci2017, znanstvena monografija Opis: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti.
Ključne besede: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2945; Prenosov: 107
Povezava na datoteko |
6. Jezikovne spretnosti madžarske manjšine v SlovenijiAnna Kolláth, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Oddelek za madžarski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru od marca 2011 sodeluje kot partner - z raziskovanjem madžarskega jezika in njegovih govorcev v Sloveniji - v mednarodnem projektu ELDIA (European Language Diversity for All/Evropska jezikovna raznolikost za vse). Mariborska projektna skupina raziskuje jezikovni položaj madžarsko govoreče skupnosti v Sloveniji z različnih vidikov, ki so bili določeni v okviru projekta. Prispevek sestoji iz dveh delov. V prvem, krajšem delu predstavljam interdisciplinarni projekt ELDIA, cilje projekta, obravnavane jezike in nove pristope. V drugem delu analiziram prve pridobljene podatke iz obsežnega korpusa, ki smo ga pridobili z zbiranjem podatkov preko anketiranja in intervjuvanja pripadnikov madžarsko govoreče skupnosti v Sloveniji in pripadnikov večinskega prebivalstva Slovenije. Po predstavitvi osnovnih demografskih podatkov o anketiranih osebah analiziram štiri temeljne jezikovne spretnosti anketirancev v obeh skupinah. Raven določene jezikovne spretnosti za posamezni jezik (materni jezik, drugi jezik, tuji jeziki, materni jezik avtohtonih manjšin v Sloveniji) so anketiranci označili na podlagi samoocenjevanja na petstopenjski lestvici. Analiza rezultatov po jezikih in glede posamezne govorne skupnosti kaže tendence, ki v času ekonomske in socialne globalizacije v večjezičnem in multikulturnem svetu določajo rabo jezikov na najrazličnejših jezikovnih prizoriščih.
Ključne besede: madžarščina, Prekmurje, dvojezičnost, večjezičnost, jezikovne spretnosti, ELIDA
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1465; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo |
7. Učinkovitost dvosmernega dvojezičnega izobraževanja v PrekmurjuElizabeta Bernjak, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek skuša orisati dvojezičnost izobraževalnega modela v Prekmurju. Analizira temeljne značilnosti dvosmernega modela imerzije (ang. two way immersion), poudari značilnosti, s spremembo katerih bi lahko prispevali k notranji obnovi dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju, k dvigu statusa in prestiža maternega jezika manjšine, k povečanju dominantnosti maternega jezika.
Ključne besede: slovenščina, madžarščina, dvojezično izobraževanje, dvosmerni model imerzije, manjšinski jezik, večinski jezik, status manjšinskega jezika, prestiž manjšinskega jezika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1818; Prenosov: 68
Celotno besedilo (102,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Madžarščina kot drugi jezik : dvojezična slovensko-madžarska gimnazijaLaura Horvat, Anna Kolláth, Elizabeta Tóth, 2012, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, srednje šole, madžarščina, matura
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 952; Prenosov: 67
Povezava na celotno besedilo |
9. Magyar nyelv mint második nyelv : (kétnielvű szlovén-magyar gimnázium)Laura Horvat, Anna Kolláth, Elizabeta Tóth, 2012, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, srednje šole, madžarščina, matura
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1036; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
10. VLOGA DRAMSKE IGRE PRI INDIVIDUALNEM NAPREDKU UČENCEV 2. RAZREDA DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLEŽana Kusek, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga dramske igre pri individualnem napredku učencev 2. razreda dvojezične osnovne šole obravnava s teoretičnega vidika grafomotoriko kot sestavni del pisanja in s tem povezano opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole pri nas in na Madžarskem. Dotaknila sem se tudi opismenjevanja na dvojezični osnovni šoli. Ker se le-to nekoliko razlikuje od tistega na enojezičnih šolah, sem najprej ugotavljala splošna dejstva o jeziku in dvojezičnosti ter o dvojezičnem poučevanju.
Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava treh narekov, kjer sem merila individualni napredek posameznika. Primerjala sem pisanje splošnega nareka in nareka, ki sem ga izvedla s pomočjo dramske igre. Pozorna sem bila na napake razločujočega poslušanja, napake, vezane na neznanje in šibek spomin, posebno pozornost pa sem namenila estetski pisavi. Zanimalo me je, kako zmanjšati napor, ki bremeni učence, ki se morajo opismeniti v dveh jezikih. Kako jim olajšati učenje in kako jim približati svet, v katerem naj bi vzljubili pisanje ter branje. Ali lahko to storim z igro?
Odgovor na to vprašanje so mi pomagali oblikovati učenci 2. razreda dvojezične osnovne šole. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: grafomotorika, opismenjevanje, pisanje, dvojezičnost, madžarščina kot materni jezik, dramska igra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 3154; Prenosov: 217
Celotno besedilo (424,42 KB) |
