| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEVIZNI TEČAJ IN TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE NA MADŽARSKEM
Lucija Lipovnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je ena izmed najpomembnejših cen v ekonomiji, saj pomembno vpliva na izvoz in uvoz blaga in storitev ter vpliva na mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Delo diplomskega seminarja povzema sistem in gibanje deviznega tečaja valute Madžarske v obdobju od januar 1999 do oktober 2010. Madžarska uporablja sistem fleksibilnega deviznega tečaja in sicer alternativo plazeči deviznotečajni sistem (crawling peg) s pasom ±2.25 %. Devizni tečaj madžarskega forinta je v obravnavanih obdobjih, v primerjavi z evrom dokaj stabilen, večja nihanja so zgolj v obdobju svetovne gospodarske krize. Na podlagi efektivnega deviznega tečaja smo ugotovili, da ima madžarsko gospodarstvo dober konkurenčni položaj med gospodarskimi partnericami. Neposredne tuje investicije so pomemben dejavnik gospodarske rasti, še posebej za gospodarstva v tranziciji, kamor sodi tudi Madžarska. Poleg svežega kapitala, ki se običajno omenja kot glavna prednost tujih investicij, so neposredne tuje investicije predvsem instrument mednarodnega prenosa razvojnih dejavnikov, kot so tehnologija, management, dostop do tujih trgov, integracija v mednarodno gospodarstvo in znanja v najširšem smislu. Madžarska je po obsegu neposrednih tujih investicij na prebivalca danes vodilna v državah vzhodne in srednje Evrope. Obseg neposrednih tujih investicij je v 12 letih dosegel priliv 32.564,31 milijarde evrov.
Ključne besede: devizni tečaj, konkurenčnost, neposredne tuje investicije, Madžarska, Maastrichtski konvergenčni kriteriji.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1343; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (667,66 KB)

2.
BILATERALNI IN EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ NA NORVEŠKEM
Sandra Ošlaj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Norveška je gospodarsko zelo močna država, kar se kaže v zelo visokem bruto domačem proizvodu in stabilni monetarni politiki, ki teži k čim nižji inflaciji. Velik del njenih prihodkov predstavljajo naftni prihodki, zaradi česar se je država odločila ustanoviti naftni sklad (pokojninski sklad), ki je neke vrste način varčevanja za prihodnost. Po mnenju mnogih analitikov je gibanje deviznega tečaja norveške krone v močni soodvisnosti z nihanjem cen nafte. Seveda so poleg nihanja cen nafte pomemben oblikovalec gibanja tečaja tudi razmere na trgu dela. Za primerjanje države v mednarodnem merilu je pomemben pokazatelj realni bilateralni devizni tečaj krone, po katerem je vidna konkurenčnost Norveške v razmerju do partnerske države. Še boljšo oceno konkurenčnosti na sproti vsem trgovinskim partnericam, pa nam daje izračun realnega efektivnega deviznega tečaja. Skozi celotno opazovano obdobje je bil realni bilateralni in realni efektivni devizni tečaj norveške krone deležen apreciacijskih pritiskov. Norveška krona je stabilna in močna valuta in posledično država nima namena vstopiti v evroobmočje.
Ključne besede: Nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni efektivni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, maastrichtski kriteriji.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1855; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (601,49 KB)

3.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Ključne besede: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1898; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (931,38 KB)

4.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Ključne besede: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 2562; Prenosov: 381 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
DEVIZNI TEČAJ IN TEKOČI RAČUN NA DANSKEM
Mateja Robin, 2012, diplomsko delo

Opis: Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta 1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v primerjavi s državami, s katerimi največ trguje. Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države, določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.
Ključne besede: Nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 948; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (792,50 KB)

6.
IZPOLNJEVANJE MAASTRICHTSKIH KRITERIJEV V GRČIJI IN NA IRSKEM
Klavdija Kolarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Skozi obdobje sodelovanja v skupnem valutnem sistemu, sta obravnavani državi pričeli kršiti pravila podpisane Maastrichtske pogodbe, kar smo ugotovili skozi nekatere gospodarske parametre, ki smo jih v delu diplomskega seminarja podrobneje analizirali. Za ponovno dosego maastrichtskih kriterijev bo potrebno še veliko garanja. Državi bosta morali stabilizirati njuni gospodarstvi. Grčija bo obsežnejši del svojega truda morala usmeriti v odpravo velikega zunanjega dolga in finančnega primanjkljaja ter gospodarstvo popeljati do ponovne rasti. Žal se država poleg ekonomske krize sooča še s hudo socialno krizo. Ljudje namreč ne morejo ostati ravnodušni ob tolikšnem sprejetju reform in občutnem povečanju brezposelnosti. Hitro ukrepanje je nujno, ne samo za izhod države iz težav, ampak obstaja bojazen, da bi trenutno stanje lahko prešlo tudi na druge članice. Definitivno je na boljši poti do izhoda iz krize Irska, saj okreva hitreje kot Grčija. Vsekakor bo pa tudi ta država morala zmanjšati javni dolg in javno finančni primanjkljaj ter sprejeti določene varčevalne ukrepe in reforme. Dejanske razmere so privedle obravnavani državi do tiste meje, ko svojega gospodarskega stanja brez pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, več nista bili sposobni sami uravnovesiti. V veliki meri je za to odgovorna finančna in gospodarska kriza, kateri ni in ni videti konca.
Ključne besede: maastrichtski kriteriji, Ekonomska in monetarna unija, Grčija, Irska, finančna kriza.
Objavljeno: 26.11.2013; Ogledov: 642; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
CENTRALNA BANKA SRBIJE V SISTEMU EVROPSKIH CENTRALNIH BANK
Nikola Devrnja, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili Centralno banko Srbije (nadaljevanju CBS) v integracijskem procesu v Evropski sistem centralnih bank. Stopnjo integracije CBS in njenega bančnega sistema smo določili skozi tri aspekte. Prvi je kompatibilnost monetarne politike Centralne banke Srbije z monetarno politiko Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB) ter izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev konvergence s strani CBS, ki so vezani na morebitno bodočo uvedbo evra kot valute. Nato smo spoznali stanje in stabilnost srbskega bančnega sektorja. V okviru tretjega aspekta smo prikazali področje usklajevanja zakonske regulative CBS z evropskimi standardi. V večini segmentov monetarne politike so prisotne razlike, kar pomeni, da monetarna politika CBS ni povsem harmonizirana. Razlike so izražene predvsem v monetarnih strategijah, višinah referenčnih obrestnih mer, pri načinu uporabe monetarnih inštrumentov ter nepopolni neodvisnosti CBS. Nivo maastrichtskih kriterijev še ni dosežen zaradi večletne makroekonomske nestabilnosti. Bančni sektor je precej likviden in adekvatno kapitaliziran kljub stanju stagnacije, v kateri se trenutno nahaja, in slabostim, ki smo jih zaznali (visok delež NPL-jev in padec dobičkonosnosti). Opazili smo očiten napredek in pripravljenost CBS na področju usklajevanja svoje zakonske regulative, predvsem z bodočo uvedbo Basell III standardov v bančni sistem in s sodelovanjem z Evropsko centralno banko na ključnih področjih svojega delovanja.
Ključne besede: Centralna banka Srbije, monetarna politika, primerjava kompatibilnosti monetarne politike CBS - ECB, maastrichtski kriteriji, bančni sistem Srbije, zakonska usklajenost
Objavljeno: 05.12.2014; Ogledov: 746; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

8.
PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Nikola Naumovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 333; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici