| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DEVIZNI TEČAJ IN TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE NA MADŽARSKEM
Lucija Lipovnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je ena izmed najpomembnejših cen v ekonomiji, saj pomembno vpliva na izvoz in uvoz blaga in storitev ter vpliva na mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Delo diplomskega seminarja povzema sistem in gibanje deviznega tečaja valute Madžarske v obdobju od januar 1999 do oktober 2010. Madžarska uporablja sistem fleksibilnega deviznega tečaja in sicer alternativo plazeči deviznotečajni sistem (crawling peg) s pasom ±2.25 %. Devizni tečaj madžarskega forinta je v obravnavanih obdobjih, v primerjavi z evrom dokaj stabilen, večja nihanja so zgolj v obdobju svetovne gospodarske krize. Na podlagi efektivnega deviznega tečaja smo ugotovili, da ima madžarsko gospodarstvo dober konkurenčni položaj med gospodarskimi partnericami. Neposredne tuje investicije so pomemben dejavnik gospodarske rasti, še posebej za gospodarstva v tranziciji, kamor sodi tudi Madžarska. Poleg svežega kapitala, ki se običajno omenja kot glavna prednost tujih investicij, so neposredne tuje investicije predvsem instrument mednarodnega prenosa razvojnih dejavnikov, kot so tehnologija, management, dostop do tujih trgov, integracija v mednarodno gospodarstvo in znanja v najširšem smislu. Madžarska je po obsegu neposrednih tujih investicij na prebivalca danes vodilna v državah vzhodne in srednje Evrope. Obseg neposrednih tujih investicij je v 12 letih dosegel priliv 32.564,31 milijarde evrov.
Ključne besede: devizni tečaj, konkurenčnost, neposredne tuje investicije, Madžarska, Maastrichtski konvergenčni kriteriji.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1344; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (667,66 KB)

2.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Ključne besede: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1900; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (931,38 KB)

3.
DEVIZNI TEČAJ IN TEKOČI RAČUN NA DANSKEM
Mateja Robin, 2012, diplomsko delo

Opis: Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta 1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v primerjavi s državami, s katerimi največ trguje. Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države, določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.
Ključne besede: Nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 949; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (792,50 KB)

4.
PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJI
Nikola Naumovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka. Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije. Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja. Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici