| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih
Denisa Krevh, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

2.
Ekstrakcija aktivnih komponent iz semen črne kumine (nigella sativa)
Danijel Lavrič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih metod na sestavo in kvaliteto olja, pridobljenega iz semen črne kumine. Izvedli smo ekstrakcije s pomočjo Soxhletovega aparata, ultrazvočne kopeli ter superkritične ekstrakcije s CO2. Ekstrakcije s Soxhletom in ultrazvočno kopeljo smo izvedli z različnimi topili (metanol, heksan, 96 % etanol in voda). Superkritične ekstrakcije pa smo izvedli pri konstantnih tlakih (100, 200 in 300 bar) ter konstantnih temperaturah (40 °C in 60 °C). Na podlagi rezultatov ekstrakcij smo določili pri katerih pogojih dobimo največ olja iz semen. Ekstrakcijo eteričnega olja smo izvedli po Clevengerjevi metodi z vodno paro. Za analize dobljenih ekstraktov smo uporabili plinski kromatograf sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS). Ekstraktom smo določili vsebnost in sestavo prostih maščobnih kislin ter hlapnih komponent, s poudarkom na vsebnosti timokinona, timola in karvakrola. Pri analizah smo se omejili na tiste komponente, katerih standarde smo imeli na razpolago. V vzorcu eteričnega olja pa smo določili celotno sestavo. Rezultati kažejo, na to, da med prostimi maščobnimi kislinami v olju črne kumine, prevladujeta linolna (50 %) in oleinska (22 %) kislina. Med hlapnimi komponentami prevladuje karvakrol (do 2 %), timokinon (do 0,4 %) in timol (do 0,025 %) pa sta prisotna v nižjih koncentracijah. V eteričnem olju smo zaznali vsebnost timolkinona (1,23 %) in karvakrola (1,81 %). Timokinon, ki mu pripisujejo zdravilne učinke, je torej v olju prisoten v dokaj nizkih koncentracijah.
Ključne besede: črna kumina, ekstrakcija, olje, hlapne komponente, proste maščobne kisline, GC-MS
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 364; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

3.
Izolacija aktivnih komponent iz semen chia z uporabo različnih tehnik ekstrakcije
Polona Palčnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi. Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv. Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo. Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Ključne besede: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 671; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

4.
Antiproliferacijski in antioksidativni učinki nekaterih razvejanih in kratkoverižnih maščobnih kislin
Špela Pertinač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maščobne kisline (MK) so pomembne pri vzdrževanju ravnovesja črevesne mikroflore in metabolizma. Njihova ustrezna količina zmanjšuje pojavnost številnih bolezni (alergij, astme, raka ter avtoimunskih, presnovnih in nevroloških bolezni). Namen raziskave je bil ugotoviti, če izbrane kratkoverižne alifatske (KVMK) in razvejane maščobne kisline (RMK) vplivajo na proliferacijo človeških epitelnih celic linije H4 in Caco-2 in če povzročajo oksidativni stres v celicah TLT. MTT-test smo uporabili kot pokazatelj vpliva MK na proliferacijo celic, barvilo DCFH-DA pa kot pokazatelj oksidativnega stresa. Rezultati so pokazali, da visoke koncentracije MK vplivajo na zmanjšanje proliferacije pri celičnih linijah H4 in Caco-2. MK v celicah TLT povzročajo oksidativni stres že pri najnižjih testiranih koncentracijah. Pri mlečni, heksanojski, valerični, izovalerični in 2-metilbutirični kislini je pri najvišjih koncentracijah dodanih MK oksidativni stres najvišji, medtem ko propanojska, Na-butirat in 4-metilvalerična kislina pri najvišji koncentraciji celo zavirajo oksidativni stres.
Ključne besede: maščobne kisline, proliferacija celic, oksidativni stres
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 676; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

5.
Vpliv probiotika Bidifobacterium breve BR03 na raven provnetnih in protivnetnih citokinov ter kratkoverižnih maščobnih kislin pri otrocih s celiakijo
Martina Klemenak, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki je posledica uživanja glutena. Edini do sedaj učinkovit način zdravljenja je brezglutenska dieta (BGD), dosledno izvajanje le-te pa predstavlja težavo za mnoge osebe s celiakijo. Pri nekaterih osebah kljub strogi BGD simptomi bolezni vztrajajo in pri 40¬¬–50 % je vnetje še vedno prisotno. V več študijah je bilo ugotovljeno, da imajo osebe s celiakijo neravnovesno črevesno mikrobioto (povečan delež gramnegativnih bakterij in zmanjšan delež bifidobakterij), ki ima pomembno vlogo v patogenezi bolezni. Tudi po uvedbi BGD imajo te osebe še vedno zmanjšan delež bifidobakterij. Določene vrste Bifidobacterium breve so v in vitro študijah delovale protivnetno. Cilj doktorske disertacije je bil ugotoviti vpliv 3-mesečnega jemanja Bifidobacterium breve BR03 in B632 (v nadaljevanju probiotik) na provnetni citokin dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α), protivnetni citokin interlevkin 10 (IL-10) v serumu in na raven kratkoverižnih maščobnih kislin (KVMK) v blatu pri otrocih s celiakijo na BGD. V raziskavo smo vključili 10 otrok z na novo odkrito aktivno celiakijo, 49 otrok s celiakijo na BGD in 18 zdravih otrok. Otroke s celiakijo na BGD smo randomizirali v dve skupini. Prva skupina je 3 mesece prejemala probiotik, druga skupina pa placebo. Meritve citokinov TNF-α in IL-10 so potekale po navodilih proizvajalca z metodo kemiluminiscence na aparatu Immulite One. Iz vzorcev blata smo s pomočjo visokozmogljivostne tekočinske kromatografije analizirali ocetno, propionsko, masleno in mlečno kislino. Fermentacijski indeks ([ocetna kislina] – ([propionska kislina] + [n-maslena kislina]) / [skupne KVMK]) smo uporabili za prikaz vnetnega količnika KVMK. Pri otrocih s celiakijo na BGD je prišlo po jemanju probiotika do značilnega znižanja TNF-α. Ob kontroli, 3 mesece po koncu jemanja probiotika, se je raven TNF-α ponovno značilno dvignila. Vrednosti IL-10 so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifiacije. Otroci z aktivno celiakijo so imeli značilno višje začetne vrednosti ocetne in propionske kisline v blatu v primerjavi z zdravimi otroki. Otroci s celiakijo na BGD so imeli značilno več propionske kisline v primerjavi z zdravimi otroki. Vrednosti mlečne kisline so bile pri večini otrok pod ravnjo kvantifikacije. Po jemanju probiotika ni prišlo do značilnih sprememb vrednosti KVMK v blatu. Fermentacijski indeks (FI) se je 3 mesece po koncu uživanju probiotika še značilno znižal, kar nakazuje zmanjšanje vnetja na ravni črevesja. Z raziskavo smo dokazali, da sta izbrana probiotična seva Bifidobacterium breve BR03 in B632 delovala protivnetno, saj so se po jemanju le-teh vrednosti TNF-α v serumu značilno znižale in nakazano se je znižal FI, ki ponazarja aktivnost kroničnega, s črevesno floro povezanega vnetja.
Ključne besede: celiakija, TNF-α, citokini, kratkoverižne maščobne kisline, črevesna mikrobiota, bifidobakterije
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1564; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

6.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

7.
Ekstrakcija biološko aktivnih spojin iz različnih vrst gob družine Polyporaceae (luknjarke)
Andreja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je bila pridobitev in analiza biološko aktivnih spojin ekstrakta iz različnih vrst gob družine Polyporaceae (luknjarke). Osredotočali smo se na več vrst različnih gob, nabranih po različnih lokacijah po Sloveniji na različnih vrstah plodišča ter različni nadmorski višini. Primerjali smo vpliv življenjskega prostora določene vrste na izkoristek ekstrakcije ter vsebnost maščobnih kislin. Poskušali smo raziskati, kakšni so izkoristki klasične ekstrakcije s heksanom, nato pa je sledila karakterizacija ekstraktov glede na tip MK s pomočjo plinske kromatografije. Opravili smo 31 ekstrakcij različnih gob iz omenjene družine. Od tega smo jih analizirali 10 tistih vrst, ki se najpogosteje nahajajo v Sloveniji in kažejo razne zdravilne učinke. Iz pridobljenih ekstraktov smo določali tudi vsebnost celokupnih fenolov in antioksidativno aktivnost z DPPH• metodo, kjer smo določali vsebnost biološko aktivnih snovi (fenolov, polisaharidov in proteinov). Pripravki iz raznih zdravilnih gob (sirupi, kapsule, čaji, oljni ekstrakti) uničujejo viruse in bakterije, izboljšajo prebavo, pomagajo pri alergijah ter premagovanju stresa in so učinkovita pomoč pri zdravljenju okužb, grip, sladkornih bolezni, bolezni srca. Mnoge gobe zaradi svoje antioksidativnosti in velike vsebnosti polisaharidov, triterpenov ter drugih zdravilnih sestavin pomagajo v boju proti raku, izločajo strupene snovi iz organizma, krepijo imunski sistem in razstrupljajo telo, uravnavajo holesterol, znižujejo krvni tlak in koncentracijo maščob v krvi, pripomorejo pa tudi k boljšemu počutju. Ugotovili smo, da so ekstrakti bogati z MK, fenoli in drugimi spojinami, ki so zelo dobri lovilci prostih radikalov. Rezultati prikazujejo zelo nizke odstotke inhibicije prostega radikala DPPH•, zato lahko trdimo, da MK niso tako dobri antioksidanti kot so nekatere fenolne spojine.
Ključne besede: Polyporaceae, trosnjaki, klasična ekstrakcija, maščobne kisline, transesterifikacija, plinska kromatografija, antioksidanti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
MAŠČOBNE KISLINE V EKSTRAKTU PISTACIJE
Maja Turičnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Izkazalo se je, da so ekstrakti pridobljeni iz semen pistacije sorte Boz bogati z esencialnimi maščobnimi kislinami, ki delujejo kot močni antioksidanti ter lahko pred oksidativnim stresom ščitijo tako živilo kot zdravje ljudi.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija CO2, ekstrakcija po Soxhletu, maščobne kisline, antioksidativnost, transesterifikacija
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 1308; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Uporabnost maščobnih kislin omega-3 pri obravnavi ran na koži
Dominika Vrbnjak, Majda Pajnkihar, Tomaž Langerholc, 2015, strokovni članek

Opis: Uvod: Namen članka je prikazati analizo podatkov o učinkih maščobnih kislin omega-3 na celjenje ran ter njihovo uporabnost pri obravnavi ran na koži. Metode: Za pregled literature ter analizo dobljenih virov so bile uporabljene podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect. Iskanje je bilo izvedeno s ključnimi besedami v angleščini: omega-3, fish oil, polyunsaturated fatty acid (PUFA), wound, wound healing, in Boolovim operatorjem AND. V analizo so bile vključene eksperimentalne ali randomizirane klinične raziskave, objavljene v angleškem jeziku in izdane od 1993 do januarja 2014, ki so vključevale preprečevanje ali zdravljenje akutnih ali kroničnih ran na koži z uporabo maščobnih kislin omega-3. Izključitveni kriterij je bil obravnava uporabe maščobnih kislin omega-3 pri opeklinah. Iz iskalnega nabora 1151 zadetkov je bilo v podrobno analizo vključenih 15 raziskav. Rezultati: Rezultati analize literature so pokazali, da so maščobne kisline omega-3 večinoma neučinkovite pri obravnavi travmatskih in kirurških ran na koži, potencialno učinkovite pri obravnavi diabetičnih ran in učinkovite pri obravnavi razjed zaradi pritiska. Diskusija in zaključek: Protivnetni učinek maščobnih kislin omega-3 upočasnjuje in moti celjenje akutnih ran na koži, vendar lahko z njimi obvladujemo lokalne vnetne odzive in pospešujemo reepitelizacijo pri kroničnih ranah. Za oblikovanje natančnih smernic uporabe bodo potrebna nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: nenasičene maščobne kisline, rane, celjenje, maščobne kisline, akutna rana, kronična rana
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1173; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

10.
DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN V JOGURTU
Mojca Lunder, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določevanje sestave maščobnih kislin v jogurtu. Analizirali smo 13 navadnih in 7 probiotičnih jogurtov z različno vsebnostjo maščobe od 0,1 % do 3,8 % podano na deklaraciji. Maščobne kisline smo določili s plinsko kromatografijo kot metilne estre po alkalno katalizirani metanolizi gliceridov po predhodni ekstrakciji maščobe. Določili smo 17 maščobnih kislin, od tega jih je le 13 prisotnih v vsebnosti 1 % (m/m) ali več. Približno 28 % (m/m) maščobnih kislin v jogurtih je mononenasičenih, okoli 2,3 % (m/m) pa je polinenasičenih z najpomembnejšo linolno kislino (C18:2) v vrednosti 1,8 % (m/m). Nasičenih maščobnih kislin je skoraj 66 % (m/m). Metodo smo validirali. Rezultati kažejo, da je ta metoda uporabna in ponovljiva za določevanje maščobnih kislin . Ekstrakcija maščobe iz jogurtov daje od 84 % do 98 % izkoristke.
Ključne besede: maščobne kisline, jogurti, ekstrakcija, plinska kromatorafija, plamensko ionizacijski detektor, validacija analizne metode.
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1111; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici