Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,84 MB)

Opis: Ksilitol je sladkorni alkohol, ki se uporablja kot sladilo v številnih živilskih produktih. V veliki meri so ga raziskovali zaradi njegovih učinkov v ustni votlini, raziskav o njegovem vplivu na človeško črevesno mikrobioto pa ni veliko. V tem magistrskem delu smo proučevali od odmerka odvisen učinek ksilitola (1, 3 in 5 g/L) na sestavo in metabolizem črevesne mikrobiote z uporabo dinamičnega črevesnega simulatorja mikrobiote debelega črevesa. Koncentracijo KVMK smo določili s HPLC sistemom s primerjavo retencijskega časa s standardi, amonij pa z Nesslerjevim reagentom. Absolutna kvantifikacija mikrobnih skupin je bila izvedena s qPCR. Statistična analiza rezultatov je pokazala, da dodatek ksilitola povzroči statistično značilne spremembe v številu bakterij Faecalibacterium, Roseburia, Bifidobacterium, Lactobacillus, Akkermansia in Blautia coccoides. Poleg tega se je metabolizem črevesne mikrobiote ob dodatku ksilitola statistično značilno spremenil, saj se je ob povečevanju koncentracije ksilitola koncentracija butirata povečala, koncentracija acetata in propionata pa zmanjšala v primerjavi s kontrolo. Poleg tega je statistična analiza pokazala statistično značilno negativno korelacijo med koncentracijo ksilitola in koncentracijo amonija. Koncentracijo KVMK je mogoče razlagati z mehanizmi navzkrižnega hranjenja med bakterijami. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ksilitol kaže prebiotične učinke na črevesno mikrobioto s povečanjem nastajanja koristnih metabolitov, zlasti butirata. Regulacija interakcije med ksilitolom, črevesno mikrobioto in metabolizmom potrebuje nadaljnje raziskave.
Ključne besede: simulator črevesja, ksilitol, črevesna mikrobiota, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 537; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Uvod: S sistematičnim pregledom literature po metodi PRIZMA smo razvrščali probiotike glede na metabolite. Zaradi pozitivnih učinkov probiotikov na zdravje ljudi in preventivo pred boleznimi smo želeli raziskati, katere metabolite tvorijo in v katere skupine jih lahko razvrstimo. Z magistrskim delom smo želeli odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja, ki so se nam porajala ob pregledu literature. Metode: Podatke smo zbirali iz slovenske in tuje literature, ki je morala biti v angleškem jeziku. Iskali smo jo v štirih različnih podatkovnih bazah strokovnih člankov s pomočjo ključnih besed in Boolovih operaterjev. Med vsemi 9.713 članki smo nato s pomočjo diagrama po priporočilih PRISMA pregledali in uporabili 49 virov literature, med katerimi so bili pregledni in izvirni znanstveni članki. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja veliko različnih metabolitov probiotikov. Nekateri metaboliti so bolj raziskani kot drugi. Metabolite smo razdelili na bakteriocine, kratkoverižne in druge maščobne kisline ter druge metabolite. Ugotovili smo, da določene bakteriocine tvorijo probiotiki istega rodu, na primer plantaricin, pediocin, gasericin in koagulin. Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov lahko tudi sklepamo, da lahko vsak probiotik, ki tvori značilen metabolit, po njem tudi identificiramo in prepoznamo. Metaboliti probiotikov lahko pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju mnogih bolezni.
Ključne besede: probiotiki, metaboliti probiotikov, bakteriocini, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 830; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Ključne besede: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1361; Prenosov: 100
Celotno besedilo (3,38 MB)

Opis: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi. Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv. Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo. Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Ključne besede: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1778; Prenosov: 165
Celotno besedilo (3,20 MB)