SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN IN NJIHOVIH PROFILOV V MEMBRANAH RDEČIH KRVNIH CELIC BOLNIKOV Z RAZLIČNIMI BOLEZNIMI Z METODO PLINSKE KROMATOGRAFIJE
Zdenka Cencič Kodba, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sem primerjala sestave maščobnih kislin in njihove karakteristične profile izoliranih fosfolipidov membran rdečih krvnih celic bolnikov z različnimi boleznimi z namenom, da bi preverila hipotezo, da so razlike med profili maščobnih kislin pomembne pri prepoznavanju različnih bolezenskih stanj oziroma motenj v metabolizmu. V študijo sem vključila vzorce krvi 272 bolnikov, od tega 135 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (60 bolnikov s Crohnovo črevesno boleznijo in 75 bolnikov z drugimi vnetnimi črevesnimi boleznimi), 18 bolnikov s črevesnimi polipi, 52 bolnikov z astmo, 53 bolnic z miomi na maternici ter 14 vzorcev krvi žensk, ki miomov nimajo. 70 zdravih ljudi, ki niso oboleli za nobeno od naštetih bolezni, je predstavljalo kontrolno skupino. Izbira bolnikov je bila naključna in neodvisna od njihovih prehranjevalnih navad ali prehranskih dodatkov lipidov. Uporabila sem robustno in natančno analizno metodo ekstrakcije lipidov, separacije lipidnih razredov in izolacije fosfolipidov na silikagel trdni fazi (SPE-Si), ki sem jo izboljšala in optimizirala. Izolaciji rdečih krvnih celic je sledila metoda postopne ekstrakcije tekoče-tekoče, s katero sem povečala izkoristek izoliranih celokupnih lipidov, ki sem jih z ekstrakcijo na trdni fazi ločila na nepolarne lipide in polarne fosfolipide. Optimizacijo izolacije fosfolipidov na trdni fazi sem izvedla z vzporednim preskušanjem in uporabo tankoplastne kromatografije (TLC). Umiljenju fosfolipidne frakcije je sledila esterifikacija v metanolni raztopini borovega trifluorida. Sestavo metilnih estrov maščobnih kislin (FAME) fosfolipidov rdečih krvnih celic sem določala s plinsko kromatografijo (GC) s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID). V membranah rdečih krvnih celic sem določila tudi dva dimetil acetala (heksadekanal in oktadekanal dimetil acetal; 16:0 DMA in 18:0 DMA), ki sta merilo oksidacijske prizadetosti celičnih membranskih fosfolipidnih plazmalogenov, ki so pomembni lipidni antioksidanti. S kemometrijskimi in statističnimi metodami sem karakterizirala vzorce glede na sestavo in vsebnost maščobnih kislin in dimetil acetalov. Študija je potrdila, da obstajajo pri opisanih bolnikih razlike v sestavi maščobnih kislin, kar bi lahko uporabili za diagnostične presejalne teste, kjer bi maščobne kisline prevzele vlogo bioloških označevalcev bolezni.
Ključne besede: rdeče krvne celice, eritrociti, celične membrane, fosfolipidi, maščobne kisline, profili maščobnih kislin, plazmalogeni, plinska kromatografija, tankoplastna kromatografija, metoda glavnih osi, klasifikacija
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 2664; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
PRIMERJAVA KONVENCIONALNE IN SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE LANENEGA SEMENA
Daša Brumec, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri konvencionalni in superkritični ekstrakciji smo kot material uporabili zmleto laneno seme. Kot konvencionalno ekstrakcijo smo uporabili metode: ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z etanolom pri povišanih tlakih in ekstrakcijo z ultrazvokom. Superkritične ekstrakcije smo izvedli s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid in propan iz jeklenke v avtoklav skozi nasutje semena pri različnih tlakih in temperaturah ter s pilotno ekstrakcijsko napravo (UHDE) z ogljikovim dioksidom pri tlaku 480 bar in različnih temperaturah. Ekstrakte (laneno olje) smo hranili v embalažah, zaščitenih pred svetlobo v zamrzovalniku. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih smo analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Največji izkoristki pri postopku superkritičnih ekstrakcij s propanom in ogljikovim dioksidom so bili dobljeni z uporabo propana. S tem smo ugotovili, da je laneno olje bolj topno v propanu. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu je bilo olje najbolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo. Pri superkritični ekstrakciji smo dobili največje izkoristke pri najvišjem tlaku in temperaturi. Tlak in temperatura povečata topnost topljenca v izbranem topilu. Največ vrst maščobnih kislin smo dobili pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu z uporabo etanola. Ugotovljeno je bilo, da so vsi ekstrakti vsebovali znatno nižjo koncentracijo maščobnih kislin od pričakovane.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, laneno seme, laneno olje, superkritični fluidi, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2100; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

3.
BIOLOŠKO AKTIVNI METABOLITI EKSTREMOFILNIH GLIVNIH VRST IZ RODU Wallemia: IZOLACIJA, STRUKTURA IN BIOLOŠKA AKTIVNOST
Tanja Botić, 2012, doktorska disertacija

Opis: Rod Wallemia obsega tri vrste, Wallemia sebi, Wallemia ichthyophaga in Wallemia muriae. W. sebi je kserotolerofilna, ubikvitarna, z živili povezana mikotoksigena gliva, ki je bila do leta 2005 tudi edina znana vrsta omenjenega rodu. V dostopni literaturi je le skopo opisana biološka aktivnost mikotoksinov, ki jih omenjena vrsta producira zatorej smo v doktorski nalogi podrobneje raziskali učinek izoliranih glivnih metabolitov iz vrst Wallemia na rdeče krvne celice, kakšno afiniteto izkazujejo do umetnih lipidnih veziklov ter tudi identificirali njihovo kemijsko strukturo. Ekstrakti, pridobljeni iz glivne biomase W. sebi s pomočjo kloroforma, superkritičnega CO2 in etanola, so izkazovali močno hemolitično aktivnost, ki je bila pri nižji vodni aktivnosti v rastnem gojišču glive večinoma izrazitejša. V testu litičnosti eritrocitov se je izkazalo, da je hemoliza odvisna od koncentracije etanolnega ekstrakta ter je močnejša v primeru bolj fluidnih membran. Analiza etanolnega ekstrakta in ekstrakta pridobljenega s superkritičnim CO2, opravljena s plinsko kromatografijo z masno spektrometričnim detektorjem je pokazala prisotnost mešanice sterolov in nenasičenih maščobnih kislin. Slednje smo potrdili kot povzročiteljice hemolize v biološkem testu. Litična aktivnost W. sebi kaže na potencialno vlogo izoliranih metabolitov pri tvorbi lezij ob subkutanih infekcijah, pri pljučih poljedelcev ter po zaužitju kontaminiranih živil, z glivo W. sebi. V doktorski nalogi se prvič omenja tudi produkcija hemolitično aktivnih metabolitov s strani drugih dveh vrst iz rodu Wallemia.
Ključne besede: rod Wallemia, Wallemia sebi, mikotoksini, hemolitično aktivni metaboliti, maščobne kisline
Objavljeno: 09.08.2012; Ogledov: 2191; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Omega-3 maščobne kisline - učinkovina funkcionalnih živil, ki rešuje življenja
Gorazd Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti poučenost koronarnih bolnikov o omega-3 maščobnih kislinah; koliko jih uživajo in koliko pozornosti jim namenjajo njihovi zdravniki. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo preprečiti nastanek in razvoj obolenj, povezanih s previsokim nivojem vnetnih mehanizmov v telesu, zaradi neugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Najmočneje vplivajo na srčno-žilni sistem, zato smo s pomočjo ankete raziskali prehranjevanje ljudi, ki se zdravijo zaradi koronarne bolezni srca. Ugotovili smo, da koronarni bolniki posvečajo veliko pozornosti zdravemu prehranjevanju, vendar uživajo premalo živil z omega-3 maščobnimi kislinami. Bolniki se ne poslužujejo funkcionalne prehrane in prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami ter ne uživajo Omacor zdravil. Zdravniki pri zdravljenju teh bolnikov ne namenjajo pozornosti omega-3 maščobnim kislinam.
Ključne besede: Funkcionalna prehrana, omega-3 in omega-6 maščobne kisline, koronarna bolezen srca
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1906; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
EKSTRAKCIJA OLJA IZ SEMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE Z ZGOŠČENIMI PLINI IN KONVENCIONALNIMI TOPILI
Aleš Rakovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli ekstrakcijo olja iz semen industrijske konoplje z zgoščenimi plini in konvencionalnimi topili. Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih tehnik na izkoristek ekstrakcije ter vsebnosti maščobnih kislin v konopljinem olju. Superkritične ekstrakcije smo izvedli z zgoščenima plinoma propan ter ogljikov dioksid pri konstantnih temperaturah (50 in 70 °C) ter konstantnih tlakih (200, 300, 480 bar). Ekstrakcije s konvencionalnimi topili smo izvedli po metodi ekstrakcije po Soxhletu (z etanolom, heksanom in petroletrom), ekstrakciji z etanolom pri povišanih tlakih (100 in 200 bar) ter ultrazvokom. Raziskali smo vsebnost maščobnih kislin v konopljinem olju. Analizo vzorcev smo opravili s plinsko kromatografijo.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija z ultrazvokom, ekstrakcija z organskim topilom pri povišanem tlaku, superkritična ekstrakcija, konopljino seme, konopljino olje, superkritični fluidi, umiljenje maščob, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 2554; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

6.
Načrtovanje visokotlačne separacije maščobnih kislin iz rastlinskih olj
Petra Kotnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Predstavljeno delo obravnava raziskave na področju faznih ravnotežij, ekstrakcije in frakcioniranja maščobnih kislin v rastlinskih oljih, obogatenih s prostimi maščobnimi kislinami (FFA) pri visokih tlakih v inertnem mediju, kot je ogljikov dioksid (CO2). Podatki so ključni za nadaljnje načrtovanje visokotlačnih separacijskih procesov, saj pripomorejo k izboljšanju določenih industrijskih procesov v smeri okoljevarstva in kvalitete proizvodov. Baze podatkov že vsebujejo podatke faznih ravnotežij za sistem rastlinska olja – CO2. Zaradi širokega izbora rastlinskih olj, ki se danes nahajajo na tržišču, podatki o faznih ravnotežjih za vsa olja niso dostopni. Predvsem v literaturi ni podatkov za fazna ravnotežja pri tlakih višjih od 350 bar in podatkov o faznih inverzijah v sistemih rastlinsko olje – CO2. Delo je tako omejeno na tri rastlinska olja, ki so komercialno dostopna, to so repično olje, olje koruznih kalčkov in olje boraga. Olja so predhodno obdelana s postopkom umiljenja in na ta način obogatena s prostimi maščobnimi kislinami. Meritve faznih ravnotežij in opazovanja faznih inverzij so izvedena na sistemih FFA-obogateno repično olje – CO2, FFA-obogateno olje koruznih kalčkov – CO2 in FFA-obogateno olje boraga – CO2 v območju tlakov med 100 in 550 bar in temperaturah 35, 45, 65 in 85 °C. Vsebnost maščobnih kislin smo določili s plinsko kromatografijo in na podlagi dobljenih rezultatov določili porazdelitvene koeficiente in separacijske faktorje. Raziskave visokotlačne ekstrakcije olja iz semen s CO2 smo izvedeli na dveh naravnih materialih z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin, to so semena boraga (Borago officinalis L.) in semena nočnega svetlina (Oenthera biennis L.) pri tlaku 200 in 300 bar in temperaturah 40 in 60 °C. Ekstrakcijske krivulje smo ovrednotili z dvema matematičnima modeloma, ki kar najbolje opišeta potek ekstrakcijske krivulje v območju stacionarnega prenosa snovi in v območju nestacionarnega prenosa snovi. Zaključek raziskave predstavlja frakcioniranje repičnega olja v smeri izolacije -linolenske kisline in koncentriranja FFA in -sitosterola v oljih. Pri koncentriranju FFA smo uporabili dva postopka, prvi je superkritična ekstrakcija v dveh stopnjah, ki daje zadovoljive rezultate v primerjavi s konvencionalno metodo kolonske kromatografije.
Ključne besede: fazno ravnotežje, ekstrakcija, separacija, ogljikov dioksid, rastlinska olja, proste maščobne kisline, beta-sitosterol, gamma-linolenska kislina
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1099; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

7.
RAZVOJ METOD ZA DOLOČANJE FOS/TAC VREDNOSTI ZA SPREMLJANJE STABILNOSTI PROCESA PRESNOVE V BIOPLINSKIH NAPRAVAH
Petra Brunec, 2014, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije imajo dandanes vse pomembnejšo vlogo pri oskrbi z energijo ter zmanjševanju obremenjevanja okolja. Bioplin postaja v zadnjem obdobju vse pomembnejši na področju izkoriščanja alternativne energije v svetu in pri nas. Proizvodnja električne in toplotne energije iz bioplina postaja ena najpomembnejših oblik uporabe bioplina, v prihodnosti pa se bodo možnosti uporabe še razširile. Proces nastajanja bioplina je posledica povezanih procesnih korakov, pri katerih se prvotna snov stalno deli na manjše enote. V vsak posamezni korak so vključene specifične skupine mikroorganizmov. Bioplin kot zmes plinov nastaja z anaerobno presnovo organskih snovi oziroma odpadkov v enostavnejše komponente. Pridobivamo ga lahko skoraj iz vseh organskih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika. Vsebuje največ 50 - 70 % metana, 30 - 40 % oglikovega dioksida, vodikovega sulfida, amonijak ter dušik. Učinkovitost in stabilnost anaerobne presnove v bioplinski napravah je odvisna od nekaterih ključnih parametrov, zato je bistvenega pomena, da se ti parametri redno spremljajo, saj le s tem ustvarjamo primerne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Delež proizvedenega bioplina je odvisen od vstopnih organskih snovi, vrednosti pH, FOS/TAC vrednosti, temperature, zadrževalnega časa v reaktorju, od prisotnosti in količine inhibitorjev, vrste procesa in izvedbe bioplinske naprave. V tem diplomskem delu bomo poskušali razviti in izboljšati različne metode za določitev FOS/TAC vrednosti, s pomočjo pripravljenih standardnih raztopin. FOS/TAC vrednost opisuje vsebnost hlapnih maščobnih kislin glede na skupni anorganski ogljik oziroma pufersko kapaciteto karbonata. Povečano razmerje označuje zakisanost fermentorja. Med potekom fermentacije se bakterije preobremenijo in dodatek vhodnega substrata mora biti omejen. S pomočjo meritev FOS/TAC vrednosti lahko enostavno spremljamo potek fermentacije ter nadzorujemo dodajanje vhodnih substratov.
Ključne besede: FOS/TAC, hlapne maščobne kisline, skupni anorganski ogljik, puferska kapaciteta karbonata, bioplin, anaerobna presnova, metan
Objavljeno: 23.06.2014; Ogledov: 1042; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

8.
9.
Vpliv DNA polimorfizmov v genih FADS1, FADS2, ALOX5, ALOX15 ter CYP4F3 na profile maščobnih kislin pri kompleksnih boleznih
Uroš Veselič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo vpliv polimorfizmov v genih FADS1, FADS2, ALOX5, ALOX15 in CYP4F3 na profile maščobnih kislin. V diplomskem delu smo se osredotočili na vplive izbranih polimorfizmov na profile maščobnih kislin. V do sedaj raziskani literaturi smo zasledili, da naj bi na pojav pogostih kompleksnih bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), astma, miomi maternice ter črevesni polipi, znatno vplivali polimorifzmi posameznega nukleotida (SNP) rs174537 na genu FADS1, rs11230815 na genu FADS2, rs2228065 na genu ALOX5, rs1076039 na genu ALOX15 ter polimorfizem SNP rs1290617 na genu CYP4F3. Genotipizacijo smo opravljali na skupini 241 bolnikov z različnimi kompleksnimi boleznimi in na skupini 84 kontrol. Vpliv FADS1 in FADS2 se kaže predvsem v regulaciji nenasičenosti maščobnih kislin v telesu preko aktivnosti encima Δ5 in Δ6 desaturaze. Nadalje ALOX5 kodira encim 5-lipoksigenazo, ki pretvarja arahidonsko kislino v leukotriene, ki jih povezujejo z vnetji črevesja in ostalih avtoimunih bolezni. ALOX15 kodira encim 15-lipoksigenazo , ki pretvarja arahidonsko kislino v 15-hidroperoksieikosatetra- enojsko kislino kot tudi linolensko kislino, je še eden izmed faktorjev, ki ga povezujejo z genetiko avtoimunih bolezni. Gen CYP4F3 pa je pomemben faktor pri vnetnih procesih v telesu, ker upočasnjuje pretvorbo maščobnih kislin v protivnetno DHA (dokozaheksaenojsko kislino).
Ključne besede: maščobne kisline, polimorfizmi, kompleksne bolezni, metabolomika, vnetja
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 948; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

10.
DOLOČEVANJE SESTAVE MAŠČOBNIH KISLIN V JOGURTU
Mojca Lunder, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je določevanje sestave maščobnih kislin v jogurtu. Analizirali smo 13 navadnih in 7 probiotičnih jogurtov z različno vsebnostjo maščobe od 0,1 % do 3,8 % podano na deklaraciji. Maščobne kisline smo določili s plinsko kromatografijo kot metilne estre po alkalno katalizirani metanolizi gliceridov po predhodni ekstrakciji maščobe. Določili smo 17 maščobnih kislin, od tega jih je le 13 prisotnih v vsebnosti 1 % (m/m) ali več. Približno 28 % (m/m) maščobnih kislin v jogurtih je mononenasičenih, okoli 2,3 % (m/m) pa je polinenasičenih z najpomembnejšo linolno kislino (C18:2) v vrednosti 1,8 % (m/m). Nasičenih maščobnih kislin je skoraj 66 % (m/m). Metodo smo validirali. Rezultati kažejo, da je ta metoda uporabna in ponovljiva za določevanje maščobnih kislin . Ekstrakcija maščobe iz jogurtov daje od 84 % do 98 % izkoristke.
Ključne besede: maščobne kisline, jogurti, ekstrakcija, plinska kromatorafija, plamensko ionizacijski detektor, validacija analizne metode.
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 596; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici