| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTI OBJEKTOV V OGRODJU .NET
Rok Žontar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili impedančno nesorazmerje med objektno orientiranimi programskimi jeziki in relacijskimi podatkovnimi bazami. Preučili in raziskali smo objektno-relacijske preslikovalnike in ugotovili na kak način pomagajo razvijalcem pri premostitvi teh nesorazmerij. Pri tem smo izpostavili vzorce, ki jih uporabljajo objektno-relacijski preslikovalniki, in neodvisnost ogrodja od izbranega ponudnika podatkovne baze. Opisali smo tri ogrodja za objektno-relacijsko preslikavo, ki temeljijo na ogrodju .NET. Na tej podlagi smo določili primerjalne kriterije in izvedli primerjavo ter podali končno analizo.
Ključne besede: objektno-relacijska preslikava, domensko usmerjeno načrtovanje, LINQ to SQL, NHibernate, ADO.NET Entity Framework, ogrodje .NET, primerjava
Objavljeno: 08.04.2009; Ogledov: 1682; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
Komutirajoče preslikave trikotnih algeber
Bojan Trebežnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu definiramo pojem trikotne algebre. Dokažemo nekatere osnovne lastnosti in podamo osnovne primere trikotnih algeber, med katerimi sta najpomembnejši algebra zgornje trikotnih matrik Tn(R) in gnezdna algebra T(N). V nadaljevanju se ukvarjamo s komutirajočimi preslikavami trikotnih algeber. Preslikava f algebre A je komutirajoča, če velja f(a)a = af(a) za vsak a ∈ A. Zanima nas oblika komutirajoče linearne preslikave trikotne algebre. Glavni cilj tretjega poglavja je poiskati tak razred trikotnih algeber, katerih vse komutirajoče linearne preslikave imajo standardno obliko. Proučujemo tudi komutirajočo sled poljubne bilinearne preslikave B : U × U → U trikotne algebre U. Zanima nas oblika preslikave x → B(x, x), ki zadošča pogoju B(x, x)x−xB(x, x) = 0 za vsak x ∈ U. Naš cilj je poiskati tak razred trikotnih algeber, katerih vse komutirajoče sledi bilinearnih preslikav imajo standardno obliko.
Ključne besede: Trikotna algebra, algebra zgornje trikotnih matrik, gnezdna algebra, komutirajoča preslikava, komutirajoča sled bilinearne preslikave.
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2184; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (353,46 KB)

3.
Slike Cantorjeve pahljače
Anja Belošević, 2011, diplomsko delo

Opis: V začetku diplomske naloge so najprej opisane topološke lastnosti in nekaj rezultatov v zvezi z njimi. Nato se bomo seznanili s posebnimi prostori, kontinuumi, in njihovim posebnim primerom, to so pahljače. Posebej bomo predstavili Cantorjevo pahljačo. Sledi nekaj splošnih rezultatov o preslikavah definiranih na pahljačah. Na koncu pa so zapisani glavni izreki o slikah Cantorjeve pahljače.
Ključne besede: Kontinuum, pahljača, konfluentna preslikava, Cantorjeva pahljača.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1696; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (327,72 KB)

4.
KONVERGENCA ENUM IN SIP PRI MEDOPERATERSKIH POVEZAVAH
Matej Lugarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Dandanes se komunikacije izvajajo preko omrežij različnih vrst, na primer iz omrežja TDM v omrežje IP in obratno, ter različnih operaterjev. Ob tem se kopiči vedno več kontaktnih informacij, ki jih je treba shraniti. Zato so razvili ENUM, ki naj bi olajšal komunikacijo preko različnih omrežij in vključeval vse kontaktne informacije. Ta diplomska naloga vsebuje opis delovanja, zmogljivosti, uporabnosti ter načinov implementacije ENUM-a. Predstavljene so rešitve za usmerjanje klicev in prenosljivost številk z uporabo ENUM v kombinaciji s protokolom SIP preko različnih vrst omrežij (PSTN, NGN in IMS).
Ključne besede: javno preklapljano telefonsko omrežje, omrežje naslednje generacije, IP multimedijski podsistem, usmerjanje, prenosljivost številk, preslikava telefonskih številk
Objavljeno: 12.07.2011; Ogledov: 1675; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
SPLETNA APLIKACIJA ZA INTERAKTIVNO PREVERJANJE ZNANJA
Danijel Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom izdelal in predstavil didaktični pripomoček za učitelje – aplikacijo, ki omogoča izdelavo testov znanja z nalogami objektivnega tipa. Aplikacija mora omogočati preverjanje znanja učencev preko spleta. Diplomsko nalogo bom izvedel v treh delih. V prvem delu naloge bom opisal komponente vseh grafičnih vmesnikov, ki sem jih uporabil v aplikaciji, v drugem delu pa bom pozornost posvetil odprtokodni tehnologiji Hibernate, ki omogoča upravljanje trajnih podatkov v Javi. Na primeru aplikacije bom razložil preslikavo javanskih objektov v tabele relacijske podatkovne baze MySQL z uporabo knjižnjice JPA. Razložil bom tudi, kako se Hibernate namesti in zažene v okolju Java in opisal vse osnovne vmesnike, ki so potrebni za delo z entitetami. V tretjem delu naloge bom predstavil porazdeljeni objektni sistem RMI, ki je vgrajen v jedro okolja Java in nam omogoča komuniciranje z objekti, ki se izvajajo v navideznih strojih na oddaljenih gostiteljih. Diplomsko nalogo bom zaključil s prikazom implementacij vseh ključnih razredov, ki sem jih uporabil pri izdelavi aplikacije.
Ključne besede: didatika, Java, spletna aplikacija, interaktivno preverjanje znanja, objektno-relacijska preslikava, entiteta, trajnost, Hibernate, JPA, RMI
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 1643; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

6.
Algebre, določene z ničelnim produktom
Mateja Grašič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so obravnavane algebre, določene z ničelnim produktom. Ta pojem je nov. Zato bo veˇcji del disertacije namenjen ugotavljanju določenosti z ničelnim produktom standardnih primerov asociativnih, Liejevih in jordanskih algeber. V prvem delu se osredotočimo na asociativne algebre in pokažemo, da je vsaka matrična algebra nad algebro z enoto določena z ničelnim produktom. Nato sledi obravnava multiaditivnih preslikav, ki zadoščajo določenemu pogoju ohranjanja ničelnih produktov. Opisano je obnašanje teh preslikav na podkolobarju, generiranem z vsemi idempotenti danega kolobarja. Poseben primer tega rezultata je v pomoč pri dokazu, da je vsaka enotska algebra, ki je generirana s svojimi idempotenti, določena z ničelnim produktom. Prav tako je vsaka končno razsežna enostavna algebra, ki ni obseg, določena z ničelnim produktom. Drugi del je namenjen Liejevim algebram. Dokažemo, da je z ničelnim Liejevim produktom določena vsaka matrična algebra nad enotsko asociativno algebro B, določeno z ničelnim Liejevim produktom. Podan je primer matrične algebre, ki pove, da je res treba dodati določene predpostavke na algebro B. V nadaljevanju tega poglavja je dokazano še, da sta z ničelnim produktom določeni tudi Liejevi algebri poševno simetričnih matrik glede na transponiranje in simplektično involucijo. V tretjem so obravnavane najbolj znane jordanske algebre. Dokazano je, da so z ničelnim jordanskim produktom določene: algebra matrik nad poljubno enotsko algebro, algebra simetričnih matrik glede na transponiranje in simplektično involucijo, Albertova algebra ter jordanska algebra, določena z nedegenerirano simetrično bilinearno formo. Zadnji del je namenjen obravnavi določenih aditivnih preslikav na prakolobarjih.
Ključne besede: Albertova algebra, bilinearna preslikava, funkcijska identiteta, homomorfizem, idempotent, jordanska algebra, Liejeva algebra, linearna preslikava, matrična algebra, multiaditivna preslikava, prakolobar, poševno simetrična matrika, simetrična matrika, simplektična involucija, transponiranje, ničelni produkt, algebra, določena z ničelnim produktom.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2416; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (447,83 KB)

7.
INVERZNE LIMITE MARKOVSKIH PRESLIKAV
Tjaša Lunder, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, katera zaporedja markovskih preslikav tvorijo inverzne limite, ki so med seboj homeomorfne. Tudi m-markovska in markovska preslikava pod določenimi pogoji tvorita homeomorfni inverzni limiti. Podobna teorija se razvije za dve unimodalni preslikavi in za unimodalno ter m-unimodalno preslikavo.
Ključne besede: Inverzna limita, markovska preslikava, m-markovska preslikava, unimodalna preslikava, m-unimodalna preslikava, vgneteno zaporedje.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1384; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
ODPRTE PRESLIKAVE UVERIŽLJIVIH KONTINUUMOV
Sabina Skornšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo v uvodnem poglavju skupaj s primeri predstavili osnovne pojme v topologiji, povezane in kompaktne prostore. V drugem poglavju bomo definirali kontinuume in si pogledali nekaj osnovnih primerov. Del poglavja je namenjen uverižljivim kontinuumom, kjer bomo definirali nekaj lastnosti le-teh. V tretjem poglavju se bomo seznanili z odprtimi preslikavami v povezavi z uverižljivimi kontinuumi. Dokazali bomo pomemben izrek, ki pravi, da je slika vsakega uverižljivega kontinuuma z odprto preslikavo spet uverižljiv kontinuum. Zanimiva teorija se razvije v četrtem poglavju v povezavi z lokalnimi homeomorfizmi. Dokazali bomo, da če je preslikava iz uverižljivega kontinuuma na nek prostor lokalni homeomorfizem, potem je homeomorfizem. Omenjena dokaza iz tretjega in četrtega poglavja pa sta tudi najpomembnejša rezultata diplomskega dela.
Ključne besede: kontinuum, uveržljiv kontinuum, odprta preslikava, lokalni homeomorfizem
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 896; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (913,27 KB)

9.
Limite inverznih limit
Matej Merhar, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se obravnava vprašanje ali iz konvergence grafov navzgor polzveznih veznih funkcij sledi konvergenca ustreznih pripadajočih inverznih limit za konstantna inverzna zaporedja kompaktnih metričnih prostorov. V uvodnem delu se vpeljejo osnovni pojmi kot so navzgor polzvezne funkcije, inverzna zaporedja in inverzne limite. V osrednjem delu se na konkretnih primerih pokaže, da je odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje v splošnem negativen in v obliki izrekov poda dodatne pogoje za vezne funkcije, ki zagotavljajo, da iz konvergence njihovih grafov sledi konvergenca pripadajočih inverznih limit. Med drugim se dokaže, da če so vezne funkcije surjektivne in funkcija h kateri njihovi grafi konvergirajo enolična, tedaj tudi zaporedje pripadajočih inverznih limit konvergira. Te pogoje se v nadaljevanju nekoliko omili in posploši na splošna inverzna zaporedja. Predstavi se tudi uporaba navedenih rezultatov za konstrukcijo poti v hiperprostorih. V zaključnem poglavju se navede še nekatera odprta vprašanja, ki odpirajo možnost nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: kontinuum, hiperprostor, limita, inverzna limita, zvezna preslikava, navzgor polzvezna preslikava, pot
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1281; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (305,50 KB)

10.
Posebne funkcionalne enačbe na prakolobarjih
Nina Peršin, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so obravnavane funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji, centralizatorji in sorodnimi preslikavami na prakolobarjih. Med slovenskimi matematiki se je s tem področjem matematike v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel prvi ukvarjati J. Vukman, sledili so M. Brešar, B. Zalar, B. Hvala in v novejšem času M. Fošner, D. Benkovič, D. Eremita, I. Kosi-Ulbl in A. Fošner. Osnovno sredstvo pri reševanju tovrstnih funkcionalnih enačb je uporaba teorije funkcijskih identitet. Nekoliko natančneje pojasnimo omenjene pojme. Aditivna preslikava D, ki slika poljuben kolobar R vase, je odvajanje, če velja D(xy) = D(x)y + xD(y) za vsak par x, y iz R in je jordansko odvajanje, če velja D(x^2)=D(x)x +xD(x). Očitno je, da je vsako odvajanje tudi jordansko odvajanje, obratno pa v splošnem ne velja. I. N. Herstein je leta 1957 dokazal, da je vsako jordansko odvajanje na prakolobarju s karakteristiko različno od dva, odvajanje. V doktorski disertaciji se najprej osredotočimo na funkcionalne enačbe, ki so v zvezi z odvajanji. Obravnavali smo funkcionalni enačbi D(x^3=D(x^2)x + x^2D(x) in D(x^3=D(x)x^2+ xD(x^2),kjer je D aditivna preslikava, ki slika prakolobar s primernimi omejitvami glede karakteristike vase. Dokazali smo, da je D odvajanje. Nadalje poiščemo tudi rešitev funkcionalne enačbe 2D(x^(m+n+1))=(m+n+1)(x^mD(x)x^n+x^nD(x)x^m), kjer sta m in n fiksni naravni števili in D neničelna aditivna preslikava, ki slika prakolobar s primernimi omejitvami glede karakteristike vase. Dokažemo, da je D odvajanje in R komutativen kolobar. V tretjem poglavju so obravnavane funkcionalne enačbe, ki so v zvezi s centralizatorji. Aditivna preslikava T, ki slika poljuben kolobar R vase, je levi (desni) centralizator, če je T(xy)=T(x)y (T(xy)=xT(y)) za vsak par x, y iz R. V prvem podpoglavju tega razdelka je obravnavana funkcionalna enačba 2T(x^(m+n+1))=x^mT(x)x^n +x^nT(x)x^m na prakolobarju s primernimi omejitvami glede karakteristike, kjer sta sta m in n fiksni nenegativni celi števili in m+n je različno od 0. Dokažemo, da je T dvostranski centralizator. Aditivna preslikava T, ki slika poljuben kolobar R vase, je (m,n)-jordanski centralizator, če je (m+n)T(x^2)=mT(x)x+nxT(x) za vsak x iz R, kjer sta m in n fiksni nenegativni celi števili in m+n je različno od 0. Ta pojem je leta 2010 vpeljal J. Vukman ter med drugim tudi dokazal, da vsak (m,n)-jordanski centralizator na poljubnem kolobarju R zadošča pogoju 2(m+n)^2T(xyx) = mnT(x)xy + m(2m + n)T(x)yx -mnT(y)x^2 + 2mnxT(y)x - mnx^2T(y) + n(m + 2n)xyT(x) + mnyxT(x) za vsak par x, y iz R. Če v tej identiteti piŠemo y = x, dobimo naslednjo funkcionalno enačbo 2(m+n)^2T(x3)=m(2m+n)T(x)x^2+2mnxT(x)x+n(m+2n)x^2T(x), ki je obravnavana v zadnjem delu doktorske disertacije na prakolobarju s primernimi omejitvami glede karakteristike, kjer sta m in n fiksni naravni števili. Dokažemo, da je T dvostranski centralizator. V zaključnem poglavju podamo odprta vprašanja o funkcionalnih enačbah, ki so v zvezi s posplošenimi odvajanji in (theta, phi)- odvajanji, kjer sta theta in phi avtomorfzma na kolobarju R.
Ključne besede: aditivna preslikava, desni (levi) centralizator, d-prosta množica, dvostranski centralizator, funkcijska identiteta, jordansko odvajanje, komutirajoča preslikava, (m, n)-jordanski centralizator, odvajanje, polprakolobar, prakolobar, standardna rešitev.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1154; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (427,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici